Izbira sogovornikov v tokratni oddaji temelji na nedavni premieri dokumentarnega filma Biti Mario režiserja Rudija Urana o mariborskem glasbeniku Mariu Modrinjaku, ki je zbolel za neozdravljivo obliko raka. Sogovornika, prijatelja sta s kompromisom ustvarila film o glasbi in bolezni, tako kot je Mario stopil v poseben odnos s svojim rakom, živi z njim in ga obvladuje tudi s črnim humorjem.

Če ne bi bilo tega dejstva o raku, bi bil film Biti Mario film o mariborski glasbeni sceni, Mario Modrinjak je namreč igral v številnih mariborskih zasedbah in v njih še igra. Pravi, da je hotel, da bi bil v filmu bolj glasbenik kot bolnik in vendar sta se z Rudijem Uranom po pogajanjih vendarle dogovorila, razloži sogovornik:«Pol pa je on malo bolezen not tiščal, jaz muziko, vsak je svoje ven vlekel. Na začetku sem se malo bal, kaj bo iz tega, ampak ko sem videl film, sem rekel 'Rudi, ugasni, zeleno luč imaš.' To je to. Ker si nisem predstavljal, da bo zadel, tako kot je zadel.«
In v čem je tako zadel? Mario Modrinjak odgovarja: »V tisti preprostosti. Se mi zdi, da je tako zadel vse skup, saj ni neke velike filozofije v tem. Tako kot je napisal - Biti Mario, saj gre samo za to - biti ali ne biti.«
Rudi Uran pojasnjuje, da film ni bil namenjen širši javnosti, ampak Mariu in njegovim prijateljem. Predpremiera je bila na mariborskem festivalu dokumentarnega filma Docudoc, s premiero vred so sledile tri projekcije v Mariboxu, film pa gre naprej, pogovori tečejo tudi z nacionalno televizijo. »Mario tu ne igra nobene žrtve in je zelo neposreden v svojih izjavah. To je mogoče tisto, kar gledalca najbolj zadene. Sporočilo pa je, da se moramo vsak dan zavedati, kaj imamo. Tako kot pravi Mario, nehajmo samo kritizirati, javkati in cviliti, ampak dajmo živet in gremo naprej.«

Vabljeni k poslušanju pogovora: