Od začetka septembra so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana obravnavali več kot 100 zastrupitev z gobami. Od tega so trije ljudje zaužili zeleno mušnico, pet ljudi pa rdečo ali panterjevo mušnico. Pozanimali smo se tudi v UKC Maribor, od koder so sporočili, da sicer vsako leto obravnavajo nekaj blažjih zastrupitev z gobami, na sezono od 10 do 20. Ljudje poiščejo pomoč zaradi slabosti in bruhanja, vendar jo odnesejo brez prizadetosti notranjih organov. Letos niso imeli primera hujše zastrupitve in za zdaj noben bolnik ni potreboval hospitalizacije, gobarjem pa tudi zdravniki svetujejo nabiranje le tistih gob, za katere so popolnoma prepričani, da so užitne.

Gozd je kraj za umiritev, gobarjenje pa sprostitev, ki je za slabe poznavalce gob s kulinaričnega oziroma zdravstvenega vidika lahko tudi nevarna. Pri omenjenih zastrupitvah z mušnicami najbolj preseneča zastrupitev z dobro znano in prepoznavno rdečo mušnico. Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor je prepričan, da je to teh zastrupitev prišlo zaradi preizkušanja njenega halucinogenega učinka. Pri zeleni mušnici je na primer nevaren že 0,1 mg toksina na kilogram telesne teže, zato se njegov učinek razlikuje od osebe do osebe.

Za dobro obveščenost je pomembno pojasniti, do katerih neprijetnih, včasih pa tudi usodnih zamenjav med gobami lahko pride in kakšne so lahko posledice. Letošnja letina gob velja za povprečno, je pa res, da je nadpovprečno veliko gobanov. Teh se ljudje najbolj razveselijo, ne ustrašijo pa se tudi manj znanih gob; vendar te mnogi slabše poznajo.«Tako imenovani nedeljski gobarji, ki gredo redkeje v gozd, nimajo kilometrine in ne poznajo različnih pojavnih oblik gob, ki so si navidezno podobne. Člane v društvu učimo zelo natančno opazovati vse dele gobe. Zato gobo izpulimo iz tal, da vidimo, ali ima slučajno v dnišču lupino, ker je to značilno za mušnice. Določeni rodovi so neproblematični, ker med njimi ni strupenih vrst, najbolj problematični pa so rodovi, v katerih so takšne od užitnih do smrtno strupenih in mušnica je ena takšnih gob. Med njimi so užitne in smrtno strupene. Mušnice pa lahko zamenjamo z drugimi vrstami gob, na primer koničasto mušnico s šampinjoni oz. kukmaki, v začetku rasti sta si gobi zelo podobni. Če ne gledate podrobnosti, lahko pride do težav«, je razložil Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, in dodal, da je mogoče zamenjati zeleno mušnico z golobico in celo priljubljeno marelo z dežnički, med katerimi obstaja nekaj smrtno strupenih.

Pri manj nevarnih gobah je inkubacijska doba zastrupitve krajša, slabost, bruhanje in driska nastopijo kmalu. Zdravniki pa se najbolj bojijo zastrupitev, kjer se navedeni simptomi pojavijo po šestih do 24 urah, po obroku. V tem primeru gre lahko za zastrupitev s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami. Treba se je zavedati, da se lahko zastrupimo tudi z vloženimi, posušenimi ali drugače konzerviranimi gobami.
Vsekakor je treba v primeru nejasnosti poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika in mu znati povedati, kdaj smo zaužili gobe, najbolje pa še kakšno podrobnost v zvezi z njimi. Pogosto zastrupitve niso posledica delovanja toksinov, ampak se težave pojavijo na primer zaradi preobilnega zaužitja gob, neustrezne priprave, zaužitja surovih ali pokvarjenih gob .
V Sloveniji raste okoli tri tisoč vrst gob, dve sto vrst je strupenih; člani gobarskih društev, ki so izurjeni v pripravljanju razstav, jih poznajo okoli tisoč, povprečen gobar pa od dvajset do trideset. Slavko Šerod: "V društvu lahko znanje razširiš na poznavanje do petdeset vrst gob, po nekaj letih na nekaj sto in napreduješ, če te to zanima."

V Gobarskem društvu Lisička Maribor pripravljajo do sredine novembra vsak ponedeljek ob 18-ih delavnico prepoznavanja oziroma določevanja vrst gob (na sedežu društva v Preradovičevi ulici 1). To soboto pa bo v Podsredi delavnica o gobah in razstava liofiliziranih vrst gob. Podrobnosti najdete na spletni strani društva.

Več o teh in drugih zanimivostih iz lepega, okusnega, lahko pa tudi nevarnega sveta gob, lahko slišite v pogovoru s Slavkom Šerodom; njegova vsebina je oddaljena le en klik.