Po tem ko so se včeraj odprle knjižnice, so se danes še galerije in muzeji. V Mariborski knjižnici so se odločili za t.i. brezstično delovanje. Ker so prvi dan ponovnega delovanja začeli delati popoldne, ob 13-ih, je prišlo do nekaj nejevolje, saj so nekateri po opravkih prišli že dopoldne. In medtem ko so nekateri imeli potrpljenje in razumevanje, pri drugih ni bilo tako, šlo pa je zgolj za komunikacijski šum.

Največji zalogaj bo zaradi dobro znane prostorske stiske enotedenska obvezna karantena za gradivo, ki ga bodo bralci vračali, pravi direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak:« Zunaj imamo več deset tisoč enot gradiva in to se bo masovno vračalo. Na Rotovškem trgu, kjer ga je izposojenega največ, bomo imeli s tem največje težave.« Gradivo bodo odlagali med drugim v prostoru pred dvorano starega lutkovnega gledališča, za uporabnike pa je pomembno naslednje:«Predvsem bomo v tem tednu omogočili brezstično predajo gradiva, bralci lahko v času, ko so naše enote odprte, pokličejo v knjižnico in naročijo gradivo. Mi jim ga pripravimo in ga pridejo iskat ob določeni uri«, pojasni Dragica Turjak.
Naslednji teden bodo šli v t. i. pultno izposojo, vendar bo treba tudi takrat gradivo vnaprej naročiti po telefonu, izposoditi si bo mogoče praviloma največ pet knjig, lahko pa ga tudi pošljejo po pošti, vendar največ tri in za to bo treba odšteti 1,5 evra. Proste izbire med policami do nadaljnjega ne bo, čitalnice ostajajo zaprte, bibliobus parkiran, bo pa moogče gradivo, izposojeno v bibliobusu vrniti v enoto knjižnice na Teznu. Tudi za obisk knjižnice veljajo obvezna uporaba obrazne maske, razkuževanje rok in varnostna razdalja.

Muzeji in galerije

Nacionalni inštitut za javno zdravje je prejšnji teden, šele dan po odločitvi vlade, da lahko te ustanove odprejo vrata, objavil uradne smernice za preprečevanje širjenja okužb vknjižnicah, muzejih in galerijah, zato so bili njihovi vodje v negotovosti in sklenili, da začnejo delovati šele 5. maja. Zdaj nejasnosti glede smernic ni, nekatere pa bo težje upoštevati.

Dejstvo je, da smo z odprtjem omenjenih ustanov korak bližje običajnemu življenju z manj omejitev; to je čutiti tudi med ljubitelji kulture. Direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren:«Po socialnih omrežjih so se nam že napovedali obiskovalci, ki pravijo, da nestrpno pričakujejo prihod v muzej in ogled razstav.« Vendar bi lahko bil morebiten naval težava; treba je namreč upoštevati uradne smernice, ki določajo med drugim nošenje obraznih mask, razkuževanje, razdaljo med ljudmi dva metra in 20 kvadratnih metrov površine na obiskovalca. Mirjana Koren:«Naša Viteška dvorana, ki meri 215 kadratnih metrov, lahko sprejme največ 10 ljudi, manjše razstave, depo oblačil, slikarstva ali slikarstva pa samo 2. To pomeni, da je istočasno lahko v muzeju 44 ljudi.«

Z določenimi težavami se srečujejo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, na primer s prezračevanjem. Direktorica Aleksandra Berberih Slana:«Veliko muzejev, recimo naš muzej, ne more redno prezračevati vseh prostorov, tako je zaradi razstavnih potreb. Treba bo tudi večkrat dnevno razkuževati.« V mariborski Umetnostni galeriji pa želijo 18. maja, na mednarodni dan muzejev, v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti odpreti veliko skupinsko razstavo Galerija za mir. Direktorica Breda Kolar Sluga: …vendar pri tem nismo odvisni samo od nas. Potrebujemo še druge službe, odvisno je ali bo delal tiskar ali bodo oblikovalci pristopili k procesu. Gre za precej kompleksno povezovanje različnih služb in dejavnosti.«

Ustanove imajo tudi dodatne stroške z nakupom zaščitne opreme, v nekaterih primerih jim jo je donirala Civilna zaščita.