Ljubiteljsko, društveno kulturno delovanje je v Sloveniji močno razvejano; lep primer stalnega in intenzivnega kulturno-umetniškega delovanja najdemo med drugim v Vitomarcih v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Tam so pred 130-imi leti, 15. februarja 1891, ustanovili Bralno društvo, ki so se mu sčasoma pridružile druge dejavnosti. Danes deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Vitomarci kar 16 sekcij za različne starostne skupine na več področjih – branja, gledališča, petja, glasbe in ustvarjanja; težko pa je reči, ali je KUD Vitomarci tako dejaven zato, ker ljudje živijo kot povezana skupnost, ali so ljudje povezani v skupnost, ker jih povezujejo kulturne dejavnosti.

Ustanovitvi Bralnega društva je leta 1895 sledila prva gledališka igra na prostem, potem pa so širili dejavnosti z različnimi sekcijami – med drugim z zborovskimi, tamburaškimi in recitatorsko ter z dejavnostmi, ki spodbujajo k branju. Danes šteje društvo 160 aktivnih članov, približno polovica je otrok in mladostnikov. Predsednica KUD Vitomarci Valerija Ilešič Toš:»Ker imamo letos to visoko, častitljivo obletnico, si bomo še posebej prizadevali za dvig bralne kulture, bralne pismenosti, za kar se trudimo več let. Prav zato, ker imamo dobro razvite vse sekcije, kjer beremo in smo pritegnili k branju vse generacije; berejo že otroci, berejo odrasli za otroke, imamo bralne urice za mlade in večerno branje za odrasle.«

V zadnjem letu so se zaradi pandemije preselili na splet in prek Facebooka dosegli še večji krog poslušalcev, tudi v tujini:«Povezani smo tudi z društvom Slovenski zvon v Nemčiji; od tam imamo podatek, da nas poslušajo tudi naši rojaki, s katerimi sicer že vrsto let sodeluje naša gledališka skupina. Pri njih nastopamo in izvajamo različne druge kulturne aktivnosti in povedo nam, da nas tudi zelo radi poslušajo –slovensko besedo, materni jezik. Poslušajo nas tudi v Avstriji, na Hrvaškem in verjetno še kje«, razloži sogovornica.

Dragoceno mentorstvo

Skupnostno delovanje je zelo pomembno in odgovornost mentorjev velika, se strinja tudi predsednica KUD-a Vitomarci Valerija Ilešič Toš:«V ljubiteljski kulturi se najdemo in povežemo ljudje dobre volje. Gre za prostovoljno in prostočasno dejavnost; za svoje delo nihče ne dobiva ne plačila ne nobene druge materialne nagrade. Nagrada so aplavz občinstva, pozitivna mnenja, predvsem pa konstruktivne kritike in to, da se povezujemo. V društvu nas je kar nekaj, ki smo zrasli iz generacij 70-ih, 80-ih in 90-ih let in sta nas v ljubiteljski kulturi vzgajala zakonca Toš, Vida in Fran. Zelo smo jima hvaležni za vse, kar sta vložila v to ljubiteljsko kulturno dejavnost in nas pritegnila. To je zelo bogato kulturno izročilo, za katero se naša in mlajša generacija trudi, da bi ga ohranjali in razvijali.«

Predstava bo?

Milan Černel se je pred 41-imi leti pridružil tamburaškemu orkestru, danes vodi Gledališko skupino za odrasle, najbolj prepoznavno in pri občinstvu priljubljeno sekcijo; prenos navdušenja in znanja sta pomembna, je prepričan:« »Res je to odgovornost, ki je ne čutimo le mi, ampak tudi naši člani. Pred kratkim so me moji gledališčniki, vodim odraslo gledališko skupino, malce »potipali«: 'Kaj pa zdaj, Milan?' Gledališče je namreč pri nas zelo živo in celo med vojno ni poniknilo … 'Torej, kaj to pomeni, da letos pa ne bo predstave?'

Videti je, da vendarle bo, a podrobnosti nam sogovornik ni mogel razkriti, so pa drugi deli društva aktivni v okviru možnosti. Kljub pandemiji so zaščitnim ukrepom primerno zaznamovali kulturni praznik, dan reformacije, teden otroka in 130-letnico društva.

Mladi kljub obveznostim najdejo čas

Jana Ilešič v društvu deluje dve desetletji; zrasla je z njim, zdaj pa je mentorica Pravljičnih uric in Pravljičnega kotička:«Ne bi ravno rekla, da prihajajo otroci od vsake hiše, večinoma pa otroci, ki so res začeli od malega, kar pomeni, da je program dober, ker se vračajo eni in isti; bi pa rekla, da so prireditve dobro obiskane. " Njen sin, petletni Vid, ki je tudi pripovedoval pravljice na družbenih omrežjih in požel vsaj 800 ogledov, pravi, da najraje bere pravljico Jakec in čarobni fižolček in mu je všeč, ko ga otroci poslušajo na spletu, dijak Sergej Ilešič pa je bil Vidovih let, ko se je pridružil: »Član KUD-a sem, odkar pomnim, verjetno od kakšnega petega leta, nameravam pa biti v društvu do starih let«, razloži.Tudi študentka Nuša Čeh je dejavna v različnih sekcijah, o delovanju v društvu pa pove: »Mislim, da je to nekaj lepega, tudi sama sem tako prišla v društvo, da so me pritegnili starejši bratje in sestre in tudi starša, ki sta bila in sta še vedno člana društva. Dijakinja Tanja Gavez: »Pravzaprav je to nekako moj zen, ker se tu najbolj sprostim zaradi družbe in ker sem tu sklenila izredna prijateljstva«, dijakinja Sanja Ilešič pa ugotavlja, da ima od udejstvovanja v KUD-u koristi tudi v šoli: "Pri pisanju spisov in pri testih sem dobila boljše ocene. Tudi učitelji to cenijo, da lepo prebereš in lahko vedno računajo name na nastopih in prireditvah, ko kaj pripravljamo." Mladi pravijo, da želijo ohraniti vezi z društvom, tudi če jih bosta študij in življenje ponesla drugam.

Društvena knjižna dragocenost

Bralno društvo je kmalu po ustanovitvi imelo tudi knjižnico, gradivo se je žal izgubilo; baje so del knjig zažgali okupatorji med drugo svetovno vojno. Danes ima knjižnica približno 5.500 enot. Imajo tudi najstarejšo knjigo v slovenščini, Prešernov Krst pri Savici iz leta 1836. Knjiga je zašla v knjižnico povsem po naključju, skrbno jo hranijo in občasno razstavijo na kulturnih prireditvah, vedno pa bdijo nad tem, da se ne bi odtujila oziroma uničila.

KUD Vitomarci ob 130-letnici delovanja, ki se je začelo z Bralnim društvom, načrtuje med drugim tudi odprtje literarne poti, morda pa se najde tudi novi prostor za njihovo laično knjižnico.

Prebrano lahko tudi slišite: