Občina je s pomočjo Zavoda PIP, MKC Maribor in Fundacije Prizma minuli mesec zagnala drugi projektni cikel participativnega proračuna. Kakšne so razlike med cikloma? Koliko predlogov je bilo podanih? Za katero območje so jih prejeli največ in kaj si v mestu želijo občani?

Podvojeno financiranje, več predvidenih območij in sredstev za realizacijo projekta, kot tudi daljši čas zbiranja projektnih predlogov so poglavitne razlike med prvim in drugim ciklom mariborskega participativnega proračuna.

Na občino je v prvem ciklu skupaj prispelo 330 predlogov, v prvih dvanajstih dneh novega cikla poročajo o 54 prejetih pobudah. »V primerjavi s prvim ciklom ugotavljam, da je precej predlogov, ki niso usmerjeni zgolj na urbano opremo ali popravilo pločnikov, ampak da gre za družbene, mestotvorne projekte, povezane s kulturo, kar se mi zdi, da še posebej manjka. Ideje so drugačne, kot so bile v prvem ciklu; zdaj prednjačijo predlogi s področja kulture, tudi nekaj športa,« pojasnjuje vodja projekta Neva Pipan.

Zbiranje predlogov se je začelo 19. maja in bo potekalo do 27. junija. Kot nadaljuje Pipanova, želijo preseči število prejetih projektov iz prvega cikla: »Je pa treba povedati, da je bilo v prvem ciklu večina predlogov podanih v zadnjih dneh. Glede na to, da jih je zdaj 54, verjamem, da bolj kot se bo približeval rok, več bo teh predlogov.«

Trenutno je najmanj pobud v območju 1, največ v območju 2, kjer bi se, če bi komisija vse ocenila za ustrezne, za 196.000 evrov predvidenih sredstev potegovalo 28 projektnih idej. Po besedah vodje projekta je največ pobud za mestno središče, v najbolj urbanem delu območja.

Dnevi mini cirkusa v Novi vasi, glasbeni oder za KČŽ, mestni učni čebelnjak

Tanja Cvitko, predlagateljica klavirskega prehoda za pešce pri Konservatoriju, ki je med vsemi projekti prvega cikla prejel največ, sto glasov, je svojevrstna rekorderka tudi v drugem ciklu, saj je do zdaj podala kar 29 predlogov. Več predlaganih projektov bi mestu z različnimi poslikavami pričaralo novo vizualno podobo, sicer pa je, kot pojasnjuje, njen najljubši predlog Obnova kioska naše in vaše mladosti K67: »Predlog ima nostalgično noto; to so kioski v katerih so straši kupovali sladolede in so izjemnega pomena na področju industrijske dediščine. Glede na to, da v Mariboru niso prepoznani in propadajo, bi lahko, če bodo občani projekt prepoznali in izglasovali, kiosk obnovili in postavili na vidno mesto, kjer lahko postane turistična atrakcija.«

Aktivna meščanka je v sproščenem pogovoru nadaljevala, da bo podala 50 projektnih predlogov. Kot pojasnjuje, izvaja eksperiment za občane, ki bodo glasovali, tudi s predlogom izvedbe dveh dokumentarnih filmov: »Ne vem koliko bodo občani, ki se bodo odločili za glasovanje, prepoznavali te predloge kot nekaj, čemur bi bilo smiselno dati svoje glasove. Zaobjemam širok spekter predlogov, da vidim, kaj se »prime« med glasovalci. V prejšnjem ciklu smo videli, da so večinoma dali glasove za otroška igrišča, talne poligone, za praktične, otipljive zadeve v soseskah. Dokumentarni film je mehka vsebina, za katero je treba videti, ali so občani zanjo dovzetni.«

Tanja Cvitko prepoznava projekt kot odlično orodje za soustvarjanje življenja v mestu. Kot pravi, opazuje okolje, v katerem živi in ga gleda z vidika participativnega proračuna. Kritična je do manka promocijskih aktivnosti, občanom pa priporoča: »da poskusijo projekt na nek način vizualno opisati s slikovnimi elementi. Zdi se mi pomembna vizualna foto-stimulacija, slikovni bombonček, ki potem pritegne pozornost.«

Realizacija projekta iz prvega projektnega cikla – fitnesa na prostem v ulici bratov Greifov, je medtem vzpodbudila idejo za dodaten projekt: postavitev igral in klopi. Predlagatelj fitnesa na prostem in tokratnega projekta Simon Zimič je namreč zapisal, da treningi v novem fitnesu niso mogoči, saj se na napravah igrajo otroci, starši pa zasedejo klopi in prostore, namenjene izvajanju vadbe. Prvi projekt bi torej nadgradil z otroškimi igrali v soseski, postavitvijo koša za smeti in klopi.

In kaj si še želijo občani? V Limbušu koše za pasje iztrebke in označevalne table, ureditev sprehajalne poti ob Pekrskem potoku, pred Osnovno šolo Draga Kobala gibalno-igralni poligon, več dreves, kjer je to možno, otroško in košarkarsko igrišče v Melju in obnovo fitnesa na prostem ob vznožju Pohorja.

Glasovanje bo potekalo med 1. in 16. oktobrom

Prva akcija »Čuj, sodeluj!« je privabila 1750 volivcev, starejših od 15 let. Delež mladih je bil nizek, kar želi občina, skupaj s Fundacijo Prizma, Zavodom PIP in po novem tudi z MKC Maribor, povečati za vsaj 50 odstotkov.

Mariborski mladinsko-kulturni center je k projektu pristopil na povabilo občine, tudi sicer pa že ima izkušnje s podobnimi projekti, saj so v preteklosti izvajali projekt Banka idej. »V okviru katerega smo mladim omogočili manjše finančne podpore za realizacijo njihovih idej in to je nekaj kar počne participativni proračun. Zato smo združili moči z občino in bomo nagovarjali mlade, s katerimi dovolj sodelujemo, da letos svoje ideje, ki jih imajo, namesto na banko idej prijavijo v občinski participativni proračun. Tega smo se lotili na način, da smo začeli nagovarjati mlade s katerimi sodelujemo, izvedli smo eno delavnico za mlade, drugo bomo do konca meseca. Veliko vlogo imajo socialna omrežja, je pa tudi zavod PIP in veliko delavnic na srednjih šolah za mlade«, razlaga direktorica MKC Maribor Marja Guček, ki dodaja, da si želi več mehkih vsebin: »Zdi se mi, da so se v prvem ciklu osredotočili na obnove, namestitve košev, na infrastrukturne zadeve. Zdaj bi bilo super, če bi podali več mehkih vsebin.«

Delavnice spremlja nizka udeležba

Občina in sodelujoče organizacije občane nagovarjajo z brezplačnimi posveti in delavnicami, kjer jih seznanijo z merili, projektom in aplikacijo. V ta namen pripravljajo tedenske delavnice, ki potekajo tudi po razdeljenih območjih, vsak četrtek, ob 18. uri, in do zdaj niso bile dobro obiskane. Vtise o prvi interaktivni delavnici povzema vodja projekta: »Na tej delavnici nismo bili uspešni, torej ni bilo nikogar. Res je, da je bilo krasno vreme, razmišljamo pa tudi, da je prijazna platforma in da ni potrebe po tem, da bi ljudje potrebovali kakšno pomoč.«

Ves čas trajanja procesa za oddajo predlogov in v času glasovanja bodo občanom na voljo tudi tri projektne pisarne, in sicer na Zavodu PIP, na sedežu Fundacije Prizma in v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti 18. Čas delovanja MKC-jeve projektne pisarne v inkubatorju navaja direktorica: »vsak ponedeljek med 10. in 18. uro, lahko tudi na telefonski številki 51 659 929. Z veseljem odgovorimo na vsa vprašanja, kako pripraviti in oddati.«

Čeprav lahko občani svoje predloge prvič oddajo tudi v fizični obliki, so vsi predlogi prispeli prek aplikacije. Seznam predlaganih projektov za glasovanje bo objavljen 30. septembra. Glasovanje bo potekalo med 1. in 16. oktobrom, rezultati bodo znani dan kasneje. Uresničitev projektov je predvidena med letoma 2023 in 2024.