Vlado Novak kot v MgP/ fotografija z vaje, avtor Stanislav Zebec
Vlado Novak kot v MgP/ fotografija z vaje, avtor Stanislav Zebec

Ob odprtju poklicnega Mestnega gledališča Ptuj pred dobrimi 25-imi leti je igralec Vlado Novak nastopil v monodrami Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v režiji Sama M. Strelca. Danes, 25 let pozneje in ob zagonu gledališkega življenja po epidemičnem zaprtju, bo isti ustvarjalski tandem na istem prizorišču – danes ob 20-ih - predstavil monodramo o malem človeku, Pišti Gajašu z naslovom Gajaš, brez maske. Besedilo za predstavo je napisal Prešernov nagrajenec Feri Lainšček.

Gre za drugo gledališko uprizoritev zgodbe o liku izpod peresa Ferija Lainščka, ki ga je Vlado Novak najprej oživil v filmu Petelinji zajtrk iz leta 2007 v režiji Marka Naberšnika. Ta je v ptujskem gledališču tri leta pozneje režiral še gledališko nadaljevanje Gajaš, arestant. Gajaš tudi danes ostaja mali človek, s katerim se zlahka poistovetimo, in ki ga še vedno motijo iste stvari - v novi preobleki. Kot pojasni avtor Feri Lainšček, je Gajaš arhetipski lik:«Arhetipskost je v veliki meri povezana z njegovim občutkom za poštenost in pravičnost, s tem, da v življenju ostaneš to, kar si«.

Avtor je poznal človeka, resničnega Pištija Gajaša po katerem je ustvaril lik, v času, ko je pisal besedilo za predstavo, je pogoorela njegova hiša. «Ta požar je del tega mojega pisanja, je simbolno dejanje. Kjer je živel, je ostala le njegova delavnica, kljub velikemu ognju nedotaknjena. V tem smislu gre za simboliko. Vlado Novak je temu liku dal dušo in to fiktivno bitje živi naprej tudi v tem času«, je razložil Lainšček.

Avtomehanik Pišti Gajaš živi v romanu, filmu in dveh gledaliških predstavah. Je arhetipski lik, ki želi dobro in pravico, predstava o njem je predstava z dušo, pravijo njeni ustvarjalci. Tudi v že drugi ptujski uprizoritvi ostaja zvest svojemu modremu delovnemu plašču./Foto: Stanislav Zebec
Avtomehanik Pišti Gajaš živi v romanu, filmu in dveh gledaliških predstavah. Je arhetipski lik, ki želi dobro in pravico, predstava o njem je predstava z dušo, pravijo njeni ustvarjalci. Tudi v že drugi ptujski uprizoritvi ostaja zvest svojemu modremu delovnemu plašču./Foto: Stanislav Zebec

Zgodba je resda postavljena v jasen in nam vsem dobro znan pandemični okvir. Gajaš mora med epidemijo kot rizična oseba iz zapora in pristane v karanteni. Tam se spominja, razmišlja in razpravlja vse do blodnjavega in nadrealističnega konca, s katerim se bo, kot je videti, končala epopeja o Gajašu. Če je osnova gledališča konflikt, ga tu ne manjka. Vlado Novak:«Konfliktov je v tem človeku toliko, da dialog ni potreben, ker ima vedno dialog s samim seboj, s preveritvijo samega sebe, tega, kar se mu je dogajalo, s preveritvijo svojega odnosa do sveta in odnosa sveta do njega. Če kot igralec zdaj gledam na mesec in pol dela, bom rekel tako – človek misli, da če dela skoraj 50 let, da je takorekoč že vse doživel v nekih delovnih procesih. Tokrat pa je bilo toliko novosti pri delu z režiserjem, da je bil ta študij zame odkritje. Ko človek spoznava samega sebe in ko kot igralec misli, da je že dal vse skozi, vidi, da je šele na polovici poti.«

Režiser Samo M. Strelec je prepričan, da bo imelo občinstvo predstavo rado in upa, da kot režiser ni pokvaril dobre zgodbe:«Nisem literarni komparativist, ampak se mi zdi, da imajo ljudje radi Ferija Lainščka, ker je strašno človeški. Monodrama je nespektakularen format, ampak Feriju je uspelo v tem besedilu pisati o duši, ker to je zgodba o duši, saj bomo videli, zakaj. In vedno, ko je v ospredju duša, format odpade, saj je, ko je vprašanje duša, mistika vedno ista«.

Prva ponovitev predstave Gajaš, brez maske bo - ob upoštevanju splošnih higienskih ukrepov in ob upoštevanju pogoja PCT za obiskovalce - že jutri.