V avli hotela Primus na Ptuju bo do vključno pustnega torka na ogled pregledna razstava pustnih razglednic. Pripravil jo je ptujski zbiratelj Franc Golob v okviru Filatelističnega društva Ptuj in pod okriljem tamkajšnjega Zavoda za turizem. Filatelistično društvo Ptuj je tudi izdalo novo osebno pustno znamko, ki jo je oblikoval Borut Kupnik iz Zavoda za turizem Ptuj, že 81-to priložnostno kuverto, ki pa je že približno 40-eta s pustno tematiko, in priložnostni žig, ki bo na ptujski pošti v uporabi na pustni torek.

Kurent skozi čas

Razstava prikazuje del zbirke razglednic zbiratelja Francija Goloba, ki ima na Ptuju eno največjih zbirk razglednic o mestu, skupaj okoli 1.400, in med njimi tudi 120 z motivom kurenta. Na razstavi jih je 76, z njimi pa pripoveduje zgodbo, kar je eden od trendov sodobne filatelije. Pomemben vidik te zgodbe je preobrazba kurenta v preteklih desetletjih. Izpostaviti želi, da so bili kurenti nekoč drugačni kot danes in da ni v izobilju starih razglednic z njihovimi upodobitvami, saj so bili pred prvo svetovno vojno prepovedani, pa tudi pozneje jih ni marala ne cerkvena in ne državna oblast, razloži sogovornik in doda:«Dečki pa so se vedno maskirali, to so tiste znane zgodbe o Ingoličevem in Miheličevem kurentu. Ker pa ni bilo denarja in povezav z Bosno, od koder bi uvažali krasne ogromne kožuhe, so prišle prav zajčje kože. Zajčke so imeli doma in so si sami strojili kože ter iz njih naredili kožuh, uporabili so tudi kožo kozličkov. Srečen pa je bil tisti, ki je imel očeta na železnici, ki je delal na prostem. Ti so imeli železničarske bunde s krzneno podlogo. Samo suknjo si obrnil, pa si že imel krzno. Kurenti s prvih kurentovanj so proti današnjim revčki.«

Sogovornik spremlja to deloma kritično, deloma z razumevanjem razvoja skozi čas, z menjavo generacij, materialov, dojemanja sveta in duhovnosti. Ugotavlja, da je kurent postal simbol Slovenije, društva kurentov namreč delujejo celo v okolici Maribora in v Mariboru, ne več le v svojem avtohtonem okolju, na Ptujskem in Dravskem polju, v Slovenskih goricah in Halozah. Začetke tega sogovornik vidi v skupini kurentov, ki je spremljala in bodrila smučarko Matejo Svet na tekmovanjih. Svojo podobo so tako ponesli v svet. »Kurenti iz Maribora in od drugod prav gotovo nimajo v sebi, kar imajo ptujski. V njih je vseeno ena demonskost , ki jo morajo pa drugod zaigrati«, še pove Franc Golob.

Znamke z likom kurenta skozi čas

Ptujsko filatelistično društvo je leta 1962 izdalo priložnostno kuverto s pustnim likom, Pošta Jugoslavije pa v 80-ih letih prejšnjega stoletja dve znamki z motivom kurenta, potem pa še Pošta Slovenije leta 1996 dve znamki kurenta, rogatega in pernatega, razloži sogovornik in doda, da so sledile še znamke z etnografskimi liki Ptujskega polja.
Že približno poldrugo desetletje je mogoče izdati t.i. osebne znamke. To je zelo priročno za Filatelistična društva:«Osebne znamke so zanimive za zbiratelje, saj je mogoče z njimi dopolniti zbirke. Nekateri zbirajo motiviko pusta iz celega sveta, od Ria de Janeira do kölnskega karnevala, to je vse na znamkah. Ljudje sploh ne vemo, koliko različnih motivov imajo znamke. To je promocija držav in življenja v njih. Zato je škoda, da znamke odmirajo. Pobirajo jih elektronska pošta, ekonomija in cenenost. Najlažje je nalepiti - poštnina plačana«.

Ni vsaka upodobitev kurenta dobra

Franc Golob je na razstavo uvrstil tudi, recimo jim tako, ponesrečene upodobitve kurenta. Četudi je njihova vloga demonska, so jih na razglednicah upodabljali kot dobrodušne stripovske junake ali celo v letalu, kot je takšno razglednico ob neki priložnosti dal narediti Letalski klub Ptuj. Pozitivno pa Franc Golob izpostavi razglednice z motivom kurenta, kot ga je upodobil ptujski slikar naivnega sloga Boris Žohar po naročilu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Muzej je tudi leta 2017, ko so bili pustni obhodi kurentov vpisani na UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, izdal razglednice z motivi tega obredja, v času epidemije pa je ptujsko pustno izročilo navdihnilo tudi mlade ustvarjalce, da so lani na pustni torek ustanovili Društvo Urbana polja in blagovno znamko KRNT. Franci Golob je v razstavo vključil tudi njihove razglednice:«Pri nas ljudje različno kurenta poimenujejo različno: kurent, korant, kurant. Oni pa so naredili inovacijo; iz besede so izločili samoglasnike in pustili zgolj soglasnike. Samoglasnike pa lahko vsak vstavi po svoje, tako kot izgovarja besedo.«

Razširjen prispevek vam je na voljo na klik: