Božična darila, ki čakajo mlade stanovalce Mladinskega doma Maribor, ko se bodo vrnili s počitnic pri svojih družinah/Foto: Irena K. Cizerl
Božična darila, ki čakajo mlade stanovalce Mladinskega doma Maribor, ko se bodo vrnili s počitnic pri svojih družinah/Foto: Irena K. Cizerl

Tudi v Mladinskem domu Maribor bodo poskušali zadnji večer v letu preživeti vsaj malo drugače. Tam običajno živi okoli 100 otrok in mladostnikov; med medprazničnimi počitnicami pa je v domu ostalo osem mladih, ki se iz različnih razlogov niso vrnili v matične ali rejniške družine.

Čustvene in socialne vezi z matičnimi družinami so krhke, tudi zato smo se dogovorili, da ne bomo razkrili identitete mladih sogovornikov, s svojimi razmišljanji pa so pomembno zaznamovali prispevek. Ravnatelj doma Milan DošenPoznamo naše otroke, njihovo zgodovino, socialno anamnezo, družinske razmere. V bistvu so to otroci, ki tudi sicer med šolskim letom med vikendom ne odhajajo domov. To je realnost za teh osem otrok, ki so obsojeni na institucijo.«

Mladi sogovorniki so bili pripravljeni zaupati razloge za to, da so ostali v domu - ali se selijo od ene rejniške družine do druge in je dom zanje stalnica, ali se ne razumejo z starši, ali pa bi bilo doma nevzdržno zaradi alkoholizma.

"Praznikov se vsi veselimo, naši otroci pa mogoče ne vedno, ker je to zanje tudi čas žalosti in razočaranj", pove socialna delavka Hermina Knuplež/Foto: MMC/David Verlič

....čas žalosti in razočaranj

Otroci in mladostniki v Mladinskem domu Maribor spadajo v skupino otrok s posebnimi potrebami zaradi čustvenih in vedenjskih posebnosti; v domu so tudi tisti, katerih staršem ni uspelo ustvariti primernega družinskega okolja za odraščanje. Življenjske okoliščine so jim pripravile dodaten izziv, njihove želje pa so običajne:«Moja želja je, da bi, če bi lahko, šla k fantu, če ne to, pa k sestri«. Ljubezen spremljajo metuljčki v trebuhu in sreča, ko se lahko vidita vsaj prek zaslona.

Občutek naklonjenosti, sprejetosti, ljubezni je za te mlade, ki imajo pogosto nizko samopodobo, ključen. Socialna delavka Hermina Knuplež ve, da je ustvarjanje tega občutka zelo pomembno: "Zagotovo in to veliko bolj kot našim domačim otrokom. Naši službeni otroci so prikrajšni za družinsko praznovanje, za druženja in za obdarovanje s strani staršev. Ti so zanje še vedno najpomembnejše osebe v življenju, obenem pa so jih razočarali. Praznikov se vsi veselimo, naši otroci pa mogoče ne vedno, ker je to zanje čas žalosti in razočaranj, nekateri ne morejo domov, ker ni nikogar, ki bi jih sprejel za dva dni.«

V domu so tudi mlade mojstrice peke - mumije - hrenovke v listnatem testu/Foto:Radio Maribor
V domu so tudi mlade mojstrice peke - mumije - hrenovke v listnatem testu/Foto:Radio Maribor

Sarma - bo ali ne bo?

Zato naredijo vse, da bi se počutili prijetno, mogoče bodo celo kuhali sarmo. Pred dvema dnevoma, ko sva se pogovarjala z mladim sogovornikom, to sicer še ni bilo odločeno…«Božič je potekal normalno. Večerja, narezek, pijača, voda, sok. Za novo leto ni planov, tako ali tako sem tu. Razmišljal sem, da bi šel v Maribor, ampak zaradi policijske ure bi bilo to brez veze. Razmišljamo, da bi delali sarmo, samo je ostali ne jejo, ne moreš pa samo za enega kuhat sarme… »

Pri delu z mladimi je zelo pomembna empatija, vživljanje v njihove občutke, skrbi, negotovosti in prav empatija je tista, ki lahko polepša tudi praznike. Ravnatelj Milan Došen: »Samo za ilustracijo…Gospa, ki je bila nekoč v Mladinskem domu Maribor, je organizirala - in ne prvič - dobrodelno akcijo. Naši otroci so pisali pisma božičku, si zaželeli stvari in vsak otrok je to, kar je napisal, tudi dobil. Bi rekel - kapo dol gospe Mojci«.

Otroci in mladostniki iz Mladinskega doma Maribor stopajo v novo leto tudi z mislijo, da vse slabo enkrat mine in da bo po epidemiji čas za nagrado - druženje/Foto:Pixabay
Otroci in mladostniki iz Mladinskega doma Maribor stopajo v novo leto tudi z mislijo, da vse slabo enkrat mine in da bo po epidemiji čas za nagrado - druženje/Foto:Pixabay

Mi gremo domov, oni ostanejo

Ob koncu leta se ravnatelj zahvaljuje tudi zaposlenim za vso dodatno požrtvovalnost, posebno težo pa imajo te njegove besede:«Našim otrokom pa bi čestital, ker so vse to zdržali. Sicer še ni konec, mogoče to zdaj prehitro govorim, ampak so junaki, ker se poleg osebnih zgodb soočajo še z epidemijo. Mi gremo domov, ko se konča izmena, otroci pa ostanejo tu. Mi imamo vsaj delček normalnosti, svoje okolje, svojo družino, domačo hišo, otroci pa so ves čas tukaj. Zato jim čestitam, ker so v takšnem duhu to sprejeli

Ker se od starega leta poslavljamo z mislimi na novo in je to vedno povezano z željami, te pa z našimi življenjskimi okoliščinami in izkušnjami, mladi svojim vrstnikom polagajo na srce med drugim naslednje:
»…naj bodo strpni. Vse slabo enkrat mine in ko bomo to skupaj prebrodili, si res zaslužimo eno veliko nagrado. Ko se bo vse odprlo, si lahko to privoščimo, da gremo ven s prijatelji…«
»…naj cenijo to, kar imajo, ker če ne, se dogajajo problemi; greš v druge zavode, v Mladinski dom…naj cenijo, kar imajo, in naj preživijo mirne počitnice in praznike

V radijskem etru smo povedali še več, zato vabljeni, da kliknete....