Nevihte s točo v prvem julijskem tednu na Ptuju in okolici so znova postavila pod velik vprašaj varovanje in zavarovanje pred škodo, ki jo povzroči narava. Kmetje so namreč prepričani, da nobeden od varovalnih sistemov ne deluje optimalno.

Po ocenah kmetijske zbornice je neurje z začetka meseca na Ptujskem uničilo od 40 pa vse do 100 odstotkov pridelka. Škode na poljih in v sadovnjakih pa naj bi bilo za več kot 11 milijonov evrov.

Pridelka ni uspelo zaščititi niti letalski protitočni obrambi. Vodja obrambe Darko Kralj ob tem pojasnjuje, da možnosti za večjo uspešnost zgolj z enim letalom, ni. Za pravzaprav največje branjeno območje v Evropi pa so za to sezono prejeli 250 tisočakov. To pa naj bi bilo po izračunih obrambe nekajkrat manj od zneska, ki bi ga potrebovali.

Ob tem pa na ministrstvu še trdijo, da stroka glede letalske obrambe pred točo ni dovolj natančna in apelirajo na kmete, naj pridelke zavarujejo. A kmetje se za zavarovanje ne odločajo, saj, kot pravi Predsednik sveta območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk imamo v Sloveniji najvišje zavarovalne premije kmetijske pridelke. Subvencij, ki jih podeli država, pa se vedno znova z zvišanjem premij polastijo zavarovalnice. Zavarovanje pa tako za večino kmetov ostaja predrago.

Še to; škodo, nastalo ob nedavnih neurjih, je mogoče na ptujski občinski upravi prijaviti do 23. avgusta.