Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

V okviru spremembe Uredbe o opravljanju gospodarske javne službe termične obdelave odpadkov so v Sloveniji za sežig predvidene tri lokacije. Ob delujoči v Celju še dve novi, v Ljubljani in Mariboru. V mestu ob Dravi so lokacijo za gradnjo sežigalnice, ki bi služila tudi za daljinsko ogrevanje in pridobivanje električne energije, že izbrali; tečejo tudi postopki za umeščanje v prostor. Na drugi strani pa vrednost naložbe še ni znana.

Gradnja sežigalnice preostanka mešanih komunalnih odpadkov je predvidena v bližini mariborske sortirnice na Teznu. Kot pravi podžupan Samo Peter Medved, pa bi s tem namesto vse dražjega izvoza odpadkov v tujino le-te izkoriščali za proizvodnjo toplotne in električne energije: »Mi smo v prejšnjem mandatu začeli z umeščanjem v prostor. Tako smo s takratnim ministrom Vizjakom sklenili sporazum, da izvedemo občinski podroben prostorski načrt skupnega pomena z državo in je letos predvidena tudi javna razgrnitev tega OPPN-ja. Po časovnici pa je predvideno sprejetje tega načrta v prvi polovici prihodnjega leta«.
Medtem ko je prostorsko načrtovanje v teku, je finančna vrednost projekta, ki je bila pred petimi leti ocenjena na 50 milijonov evrov, še neznanka; prav tako sofinanciranje s pomočjo evropskega sklada za modernizacijo. »Tozadevno bo res treba pripraviti projekt, izbrati tehnologijo. In šele potem bomo lahko govorili o končnem znesku projekta, takrat pa se bo preverjala tudi ekonomičnost in če bo to primerno pokazano, bo potem prišlo do izgradnje samega sistema za energijsko izrabo odpadkov«, pa pojasnjuje Jože Hebar, direktor Energetike Maribor. Razpisi za koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe za sežig odpadkov naj bi bili objavljeni septembra. Takrat pa bodo tudi jasni pogoji, še izpostavlja prvi mož Energetike, ki naj bi zgradila in upravljala objekt. Direktor Snage Franc Dover, ki sicer poudarja, da je naložba v sežigalnico nujna, ob tem dodaja: »Mi lahko rečemo, da bomo zagotavljali od 25 – 30 odstotkov gorljive snovi«. Letno naj bi v mariborski sežigalnici obdelali okrog 50 tisoč ton odpadkov iz severovzhodne Slovenije, obrat pa bi ob upoštevanju vseh zakonskih postopkov, soglasju občinske politike in lokalne skupnosti ter ob vzdržni finančni konstrukciji lahko zaživel v 7-ih letih.

Radijska tribuna o postopkih za gradnjo novih sežigalnic in vplivih na okolje

Slovenska vlada oziroma ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravila spremembe uredbe o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja odpadkov oziroma termične obdelave preostanka odpadkov. O tem, kaj prinaša smo v Radijski tribuni govorili z generalno direktorico direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte, direktorjem mariborske Snage in predsednikom združenja centrov za ravnanje z odpadki Francem Doverjem in direktorjem Energetike Maribor Jožetom Hebar. Stališče mariborske občine pa je predstavil podžupan Samo Peter Medved. Več v radijski tribuni!!!

Zakaj dve novi sežigalnici odpadkov?