Smo sredi Tedna otroka, ki ga z različnimi prireditvami in vsebinami zaznamujejo društva in zveze prijateljev mladine, vrtci in šole. Letošnja tema tedna je Odgovor je pogovor, temelji pa na 30-letnici Telefona za otroke in mladostnike - TOM, ki ga je Zveza prijateljev mladine vzpostavila leta 1990. Mrežo sestavlja 9 svetovalnih skupin: v Ljubljani, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini, Tolminu in Mariboru. Mariborska skupina je največja, v njej je aktivnih 23 prostovoljcev, ki so dosegljivi na brezplačni telefonski številki 116 111, svetovalci pa pomagajo tudi v klepetalniku na spletni strani TOM telefona in na elektronskem naslovu tom@zpms.si

Težave mladih so danes drugačne in tudi bolj zapletene kot pred tremi desetletji, pravi Kornelija Kaurin, vodja svetovalne skupine TOM Maribor:«Pri nas so nekateri svetovalci dejavni že skoraj 20 let in v tem času se je veliko spremenilo. Vprašanja, na katera danes odgovarjajajo oziroma problemov, s katerimi se otroci danes srečujejo, pred 20-imi leti preprosto še ni bilo, na primer zasvojenost s sodobno tehnologijo, droge so kar naprej nove, spreminja se tudi vrsta nasilja nad otroci. Če so bili prej več krat klici, da so se na šolskem dvorišču pretepali in so bili fizično tepeni, so zdaj zlorabljeni prek spleta. Spletne zlorabe so pogostejše in okrutnejše. Če so se prej stepli, je to ostalo na šolskem dvorišču, med njimi, zdaj pa se pogosto posnamejo, to posredujejo na splet in to tam tudi ostane.«

Ne podcenjujmo stisk mladih

Ko mladi pokličejo številko 116 111 najpogosteje iščejo pomoč v zvezi z medvrstniškimi odnosi, tudi odnosi z učitelji in zaradi slabih ocen ter kako naj jih povejo staršem. Že leta so pri vrhu lestvice vprašanja o spolnosti, včasih imajo o njej zelo popačeno sliko zaradi dostopnosti na spletu in tudi na domačem televizorju, pri svetovalcih pa poiščejo tudi tolažbo ob izgubi domače živali ali ob smrti bližnjega človeka, ker je to v družinah pogosto še tabu tema. Včasih svetovalci prejmejo tudi klic mladega človeka z najbolj črnimi mislimi, tudi na samomor, in mladi se jim celo potožijo, da jih starši zanemarjajo zaradi pretirane uporabe novih tehnologij, ki se vse bolj selijo tudi v spalnice otrok, kamor ne spadajo.

O socialnih stiskah izvejo posredno

Kornelija Kaurin razloži, da so svetovalci usposobljeni za vodenje pogovora tako, da mladim pomagajo priti do rešitve in da ti tudi sami prevzamejo odgovornost za odločitev, pomagajo jim tudi vzpostaviti stik z zaupno odraslo osebo iz njihovega okolja. Včasih nekdo potrebuje samo informacijo, na primer telefonsko številko ginekološke ambulante, včasih pa so težave bolj zapletene, tudi o socialnih stiskah težje spregovorijo neposredno, pravi sogovornica. »Zanimivo je, da imamo zaradi socialnih stisk, torej direktnih klicev, ker jim starši ne morejo česa kupiti, izjemno malo. So druge težave, odnosi med starši zaradi tega, odnosi do otrok, ne kličejo pa, ker nimajo dovoj hrane ali materialnih dobrin. Tega očitno še vedno ne morejo izraziti, tudi na TOM telefonu ne. Se pa to ugotovi skozi razgovor, skozi neko drugo težavo se začuti tudi socialna stiska v družini.«

Najpogosteje kličejo fantje

Tudi za mlade je bil poseben izziv spomladansko obdobje pandemije, ki so ga preživeli doma, v družbeni izolaciji. Delež klicev je bil povezan tudi z nerazumevanjem v družini, različne oblike agresije in napetosti pa so bile posledica slabih odnosov še od prej, ugotavlja naša druga sogovornica, dolgoletna svetovalka-prostovoljka Telefona za otroke in mladostnike v Mariboru. Njena identiteta ostaja zaktita, saj je to temelj zaupnosti, ki je ključna za pogovor v stiskah in težavah. Pravi, da so mariborski prostovoljci lani opravili 1865 svetovalnih pogovorov, poklicalo je več fantov, največ klicateljev in klicateljic je bilo starih od 11 do 17 let, pogovori so trajali popvprečno 15 minut.

Včasih so izzivi skrajni, a konci tudi dobri

«Svetovalci smo, pod narekovaji, natrenirani za takšne pogovore, ker bi jih sicer težko vodili. Dotakne se te v vsakem primeru, zato je tehnika, kako izpeljati pogovor do konca, zelo pomembna. Imela sem že več samomorilnih klicev in prvi mi še vedno leži na duši. Klicalka je povedala, da je pojedla tablete in ni želela, da se kliče reševalna pomoč.« Da ne ve, kaj se je zgodilo z njo, še pove sogovornica in tudi, da se pogovori, seveda, končajo tudi tako, da mladi priznajo, da zadeve zdaj vidijo drugače, da vidijo rešitev, da so hvaležni in da jim je odleglo.
Vsak klic na TOM telefon je lahko tudi klic našega otroka. Zato bi se morali odrasli, starši zamisliti, ali se dovolj in tudi dovolj kakovostno pogovarjamo z otrokom ali mladostnikom in ali se ne zanašamo preveč na korektivno vlogo otrokovih vrstniških prijateljev. Mladi namreč tudi kdaj zlorabijo prijateljstvo, zaupne informacije razširijo, ne samo od ust do ust ampak tudi prek spleta.

Šaljivci otežujejo delo

Sogovornica-prostovoljka opozarja, da na številko TOM telefona kličejo tudi šaljivci, ki včasih postanejo žaljivi. »Nič ni narobe, če so otroci veseli in pokličejo, narobe pa je, če neka skupina dlje časa vztraja na naši liniji, da so nespoštljivi in vulgarni, tisti, ki potrebujejo pomoč, pa zaradi njih nimajo možnosti, da pridejo do proste linije. Bilo bi dobro, če bi razmislili o tem.«