V Lutkovnem gledališču Maribor se je v soboto zvečer s slovesno podelitvijo nagrad končal 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Mednarodna strokovna žirija je ocenjevala 12 predstav preteklih dveh sezon po izboru selektorja Roka Bozovičarja in za najboljšo predstavo izbrala predstavo Biti Don Kihot Kulturnega društva Matita in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper v režiji Vida Cerkvenika Brena in Matije Solceta. Podelili so tudi Pengovove nagrade za vrhunske dosežke na področju lutkarstva v zadnjih štirih letih – igralcu Mihu Bezeljaku, režiserju Tinu Grabnarju in lutkovnemu tehnologu Žigu Lebarju, Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo pa vsestranski ustvarjalki Eki Vogelnik.

Osrednja lavreatka sklepnega večera bienala Eka Vogelnik, celovita lutkovna umetnica, že več kot 40 let zaznamuje slovenski gledališki prostor. Kot pravi, je tudi v predstavah na bienalu ugotavljala fragmentarnost, medtem ko je sama pripovedovalka zgodb; želi, da jih otroci pozorno spremljajo in izpostavlja pomen gledališča za otroke, tudi kot del vzgoje bodočega odraslega občinstva. Ustvarjalci se trudijo tudi z lutkovnimi predstavami za odrasle, nagrajenka pa meni:«Čeprav se zelo trudijo v gledališčih pritegniti odrasle, mislim, da to počnejo precej neuspešno, ker imajo odrasli že vsega preveč. Morali bi biti bolj pozorni na otroško, lutkovno gledališče.«

Žirija pa v svojem poročilu ugotavlja:«Skupaj s široko raznovrstnostjo metodologij in razpiranja pomenov lutkovnega medija, je bilo na festivalu jasno občutiti potrebo ustvarjalcev in ustvarjalk, da problematizirajo aktualna družbena stanja; kar nekaj predstav je namreč izpostavljajo ekološke motive in tudi kritično reflektiralo »novo realnost«, ki nam jo globalno kroji virus. Videli smo živahen spekter različnih lutkovnih tehnologij, scenografskih inovacij in vsebinskih raziskovanj, pa tudi projekte, ki so se s svojo pogumno eksperimentalnostjo dotaknili skrajno robnih in občutljivih eksistencialnih vprašanj.«

Predsednica strokovne žirije Zala Dobovšek je o najbojši uprizoritvi bienala Biti Don Kihot povedala:«Gre za en tak neurejen kaos, na prvi pogled se zdi predstava zelo 'razštelana', ampak je v resnici matematično natančna in premišljena in si znotraj tega ravno zato pušča prostore za improvizacijo in za dialog z občinstvom."

Izpostavljena je bila še ena predstava z dobro znano zgodbo – Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor. Za režijo je bil nagrajen Mateo Spiazzi, ki pravi, da je zgodba o Ostržku univerzalna, predstava pa da govori o tem, da naj se ne bojimo delati napak, saj nas te delajo bolj človeške.

Žirija je podelila tudi nagrado za igro Mihu Bezeljaku za animacijo v predstavi Ostržek, za dramaturgijo predstave Biti Don Kihot pa Mihu Razdrihu, nagrado za igro oz. animacijo so prejeli tudi Asja Kahrimanović, Iztok Lužar in Zala Ana Štiglic v uprizoritvi Tihožitje in nagrado za lutkovno tehnologijo v isti predstavi Zoran Srdić; nagrado za koncept je prejel Tin Grabnar za uprizoritev Nebo nad menoj, nagrado za celostno likovno podobo Brane Solce za uprizoritev Tjulenj, posebno nagrado žirije za uprizoritev pa predstava Reči reči in to nagrado za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov.

Lutkovni bienale je osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga pripravljata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor, odvija se v letu z liho letnico, v Mariboru ga bomo torej ponovno pozdravili leta 2023.