Oto Rimele je redni profesor za slikarstvo in risbo na mariborski Pedagoški fakulteti, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, v svetovni vrh likovnih ustvarjalcev so ga uvrstile pomembne strokovne publikacije. Aktualna razstava je pregled del zadnjega desetletja njegovega ustvarjanja. Razdelil jo je na pet ciklov, v njih pa predstavlja svoja osrednja raziskovanja – svetlobe barv in prehoda od snovnega k poduhovljenemu. Na ogled je 47 likovnih del in video, del razstave pa spremlja umetnikova avtorska glasba.

Gre za prvo samostojno razstavo Ota Rimeleja na Ptuju. Razdelil jo je na pet sklopov, kot osrednjega izpostavlja tistega z naslovom NEBO/NE-BO. Tega sestavlja sedem slikarskih kompozicij s podnaslovom Portali prehajanj. Dela predstavlja prvič, uprizarjajo pa proces iskanja od snovnega k poduhovljenemu. Oto Rimele: "Ta cikel izpostavlja vprašanja minevanja, sprememb, odhajanja. Z vsem tem se človek slej ko prej sreča. Seveda ne gre za nič žalostnega, temveč za čisto normalen cikel. Ko si starejši, imaš neposrednejši odnos do teh vprašanj."

Naslov razstave in cikla NEBO/NE-BO je skrbno izbran. Če je nebo obet dobrega, duhovnega in oddaljenega, ta obet v jeziku zanikamo:« Torej s tem, da se to ne bo zgodilo, s to besedno zvezo 'ne bo' gre za čisto zanikanje in je, lahko bi rekli, simptomatično za nek narod in za nek jezik. Ker jezik je ogledalo naroda in mi očitno na nebo gledamo na poseben način. Od tod torej tudi vsa ta melanholija, nezaupanje vase, tudi v narod ali pa v življenje kot tako….vse to je v tem izrazu in sem zelo vesel, da sem na te dimenzije teh besed, pa čeprav skozi slikarsko razstavo, to tudi pokazal. Saj veste, stalno gre za pregled vsebin, ki jih vsi doživljamo ali v verbalnem smislu ali v fotografskem, tudi gledališkem. So vprašanja, ki so za nas zelo pomebna, zame osebno, ampak ampak mislim, da tudi za narod.«

Sklop Svetloba in lestev sestavlja 14 slik, ki so izraz našle mimo klasičnega. Rimele v tem sklopu aktivira robove in ozadja slik.«V resnici robov ne vidimo, ker so skriti, vidimo pa jih tako, da reflektirajo barvo, ki je skrita očem, na steno, ker svetloba prihaja na robne dele slike, v hrbet slike in se od tam odbija na steno. Na to, da lahko ustvarjam sliko s svetlobo, na to sem zelo ponosen.«

Posebno poglavje so Berlinski portreti – abstraktne upodobitve resničnih ljudi s tehniko odseva barve z robov slike na ozadje, v tem primeru se barva odseva z robov letev iz različnih vrst lesa. Slike so poimenovane s človeškimi imeni, umetnik pa tako gledalcu do oprijemljivega postavi most. Veliko se ukvarja z gledalčevim razlaganjem abstraktnega in vživljanja vanj ter predvideva, da s tem gledalec nastavi ogledalo kar sam sebi. Ta del razstave spremlja video, ki sta ga pripravila z Urošem Zavodnikom.

Cikel desetih akvarelov Jakobova lestev spremlja umetnikova avtorska glasba; Rimele je pogled od snovnega usmeril v nebo in pomislil, da bi bilo tega lažje doseči z lestvijo. PO tem prvem razmisleku je po študiju svetega pisma ugotovil, da je močan svetopisemski motiv, celo prvi, ki naj bi tam govoril o nezavednem, o človeku in njegovih sanjah. Na slikah ni angelov, ne boga, niti Jakoba, v interakciji sta le lestev in gledalec.

Peti del razstave je Oto Rimele poimenoval Prolog in je neke vrste uvod v posamezne cikle. V tem delu je videti tudi slikarjev abstraktni avtoportret, ki je del Berlinskih portretov.