Center interesnih dejavnosti Ptuj, ki je po novem del Javnega zavoda za mladino, šport in turizem, je pripravil izobraževanje za strokovne pogovore z mladimi v stiskah in z različnimi oblikami tveganega vedenja. Naslovili so ga Česa še ne veš o mladih?, vodil ga je izkušeni psiholog in nekdanji mladinski svetovalni delavec Matic Munc.

Dogodek so pripravili v okviru Evropskega tedna mladih, ki ga spremlja skupna komunikacijska kampanja z naslovom Mladinsko delo, aktivni za prihodnost Urada mladino, Mladinskega sveta Slovenije, Mladinske mreže, Mreže MaMa in Zavoda Movit. Cilj kampanje je povečanje prepoznavnosti mladinskega dela, zlasti v lokalnih okoljih.

V ptujskem CID-u so leta 2021 ustanovili psihološko svetovalnico Insta po#moč za mlade med 12. in 29. letom starosti. Omogoča brezplačno osebno, telefonsko ali elektronsko strokovno svetovanje. »Kot mladinski delavci smo pogosto prva stična točka za mlade, ki se znajdejo v neki duševni stiski«, pravi Tina Maroh. Ker kot mladinski delavci nimajo nujno tudi znanja psihologije, so se programu psihološkega svetovanja pridružile mlade magistrice psihologije, ki so prav s prostovoljnim delom v tej svetovalnici začele nabirati dragocene izkušnje za svoje nadaljnje svetovalno delo. Povpraševanja po pomoči je več, kot je zmorejo zagotoviti, vsako dodatno znanje pa je več kot dobrodošlo, še pove Tina Maroh in doda, da so ukinili brezplačno telefonsko številko, saj je mladim bližji osebni pogovor, tudi video pogovor, ali pogovor prek elektronske pošte: »Veliko je perfekcionizma, ki posledično pelje v to anksioznost srečujejo pa se tudi z drugimi človeškimi stiskami kot so izguba prijatelja, družinskega člana ali živali. Če svetovalke zaznajo nek resnejši problem, svetovanca napotijo naprej, zadeve rešujemo naprej skupaj.«

Zgodilo se je že, da so bili prva vstopna točka v verigo pomoči, celo hospitalizaciji, v starostnem razponu med 12 in 29 let pa so v življenju mladih vsaj tri velike prelomnice - ob vstopu v srednjo šolo, ob začetku študija in takrat ko se po končanem izobraževanju na pleča zvrne vsa teža tega sveta z iskanjem zaposlitve in stanovanja. V vseh starostnih obdobjih tudi stopamo v socialne in (intimno)partnerske odnose, ki lahko vodijo v stiske in razočaranja.

Sobotno delavnico v Stari steklarski na Ptuju je vodil psiholog, bloger in nekdanji mladinski delavec Matic Munc. Njegovo življenje in poklicno pot je zaznamovala aktivna udeležba v primeru odvzema koroške deklice, ker je bil prepričan, da se otroku po razsodbi o skrbništvu ne godi dobro tam, kamor so ga dodelile državne službe. Po tem ko je pred približno desetletjem prestal nekaj mesecev hišnega zapora, je dobil tudi triletno prepoved strokovnega dela. Znanja in izkušenj pa mu nihče ne more odvzeti, je povedal ob neki priložnosti, in danes deluje kot svobodnjak – delno kot glasbeni agent, delno pa vodi izobraževalne delavnice o duševnem zdravju mladih.

Pravi, da s staranjem ne more več biti mladinski delavec in predaja znanje mladim. Delavnice na Ptuju se je udeležilo 24 deklet, večinom študentk psihologije, edini fant je izostal zaradi službenih obveznosti. Munc to dejstvo pospremi z razmislekom, da se na študij psihologije, ki ima omejen vpis, vpiše več deklet, saj so v srednji šoli uspešnejša, obenem pa se fantje manj pogosto odločajo za t. i. pomočne poklice.

Matic Munc pravi, da so sistemske težave na področju psihološke pomoči mladim grozljive in da se mnogi ne odločajo za delo z mladimi, ker pravijo, da so zahtevna populacija. Zato je pomembna mreža svetovalnic kot je ptujska (Insta po#moč), pove sogovornik in doda:« ….pa ne govoriva o javnem zdravstvu, ne o Centrih za mentalno zdravje, ker jaz tega ne dojemam kot pravo pomoč za mlade, ker je spet zelo sistemska. Pomemben je ta humanistični pristop, svetovalen, pogovoren, neformalen. Pomembna je mreža neformalnih, nevladnih organizacij. Mislim, da obstaja velika potreba in tudi dobre organizacije, kot je Center za pomoč mladim. Trudijo se mnogi, DrogArt, Združenje za moč (kjer sem se v Mariboru in Ljubljani ukvarjal specifično s spolnimi zlorabami), Slovenska filantropija, Kralji ulice, tudi nekatere fakultete imajo svetovalnice, je pa vprašanje, koliko mladi vedo za to.»