Štirideset plesalcev in plesalk je na Glavnem trgu v Mariboru v ritmu glasbe zasedbe Čuki zaznamovalo 40 let delovanja mariborskega Društva za cerebralno paralizo Sonček./Foto: Irena K.  Cizerl
Štirideset plesalcev in plesalk je na Glavnem trgu v Mariboru v ritmu glasbe zasedbe Čuki zaznamovalo 40 let delovanja mariborskega Društva za cerebralno paralizo Sonček./Foto: Irena K. Cizerl

Društvo za cerebralno paralizo Sonček Maribor je dopoldne na poseben način zaznamovalo 40 let delovanja – na Glavnem trgu je zaplesalo 20 hodečih in 20 plesalcev in plesalk na vozičkih. Plesna skupina sicer redno pripravlja tradicionalne letne produkcije, včeraj so jo prikazali v amfitetru mariborske druge gimnazije.

Nastop plesalcev društva Sonček je bil osrednji dogodek plesno-glasbene prireditve na Glavnem trgu, na kateri je nastopil velik prijatelj društva Boštjan Čukur in člani Plesne šole Pingi. Soplesalka svojemu sinu je bila predsednica Društva Sonček Maribor Lidija Šestak Zorič:«Zanj je ples ena aktivnost, eno dogajanje. To cel čas želimo povedati, da imajo popolnoma enake potenciale, kot mi vsi, in popolnoma enako željo po ustvarjanju in socializaciji. Prej se je na njih gledalo drugače. Pred 40-imi leti, ko se je društvo ustanovilo, so bili to popolnoma nevidni ljudje, imajo pa popolnoma enake potrebe po aktivnosti, po druženju, po ljubezni.«

V programu je sodeloval tudi raper Boštjan Čukur. Vesel bi bil, ko bi se večji del  občinstva tako iskreno predal glasbi in plesu, tako kot je to storil Dejan iz društva Sonček, kot je povedal glasbenik, tisti dopoldan najboljši plesalec na mariborskem Glavnem trgu. /Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
V programu je sodeloval tudi raper Boštjan Čukur. Vesel bi bil, ko bi se večji del občinstva tako iskreno predal glasbi in plesu, tako kot je to storil Dejan iz društva Sonček, kot je povedal glasbenik, tisti dopoldan najboljši plesalec na mariborskem Glavnem trgu. /Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

Sogovornica si želi, da bi ljudje s cerebralno paralizo ob ustreznih programih rehabilitacije in skupnostne pomoči, kamor spada tudi osebna asistenca, dosegli čim večjo samostojnost, ples pa je najlepši v dvoje. Nejc Verbek in Roberta Mehmeti skupaj plešeta eno leto. »Midva sva se kar ujela. Na začetku sva se kar lovila. Finta je v tem, da se moram jaz korake naučiti, potem pa mu kar povem, kaj sledi«, pravi Roberta, Nejc pa:«To je moj prvi javni nastop, ki mi ogromno pomeni. Ta ples mi pomeni sprostitev in užitek

Ples je mentalna in telesna vadba, celo rehabilitacija. Andrej Novotny vodi vaje plesne skupine Sonček že sedem let. O takšnih nastopih v javnosti pravi, da je pomembno, »da se pokaže svetu, kaj pravzaprav najprej pomeni invalidnost oz. gibalna oviranost, kaj pomeni, da si na vozičku in da ni ovir, da so ovire samo v glavi.«

Člani društva se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, plavajo, jahajo, se ukvarjajo s prilagojeno paraolimpijsko disciplino – bočenjem, razloži Lidija Šestak Zorič. Pa tudi s književnostjo. V društvu namreč deluje tudi Bralni klub, Luka Prosnik pa bo prihodnji petek na 25-ih Slovenskih dnevih knjige v Mariboru predstavil svojo slikanico z naslovom Leopoldove živahne tačke.