V mestu Slovenska Bistrica je 10 parkov in drevoredov, v katerih stoji skoraj 600 dreves. vodja vzdrževanja javnih površin na Komunali Slovenska Bistrica Modest Motaln: "Večina drevesnega fonda v mestu je v dobri kondiciji. Gre za nekaj historičnih dreves v Grajskem parku, v Parku pri občini, v Parku pri zdravstvenem domu, v Malem parku za knjižnico ... Nekaj dreves izjemnih dimenzij pa je tudi v blokovskem naselju."

Ker so drevoredi kot vrtnoarhitekturna dediščina zgodovinsko in arboristično izredno zanimivi in bogati, se je porodila ideja o postavitvi označitvenih tabel, Motaln poudarja, da so na ta način želeli drevesa približati ljudem in jim hkrati povedati o zgodovini teh drevoredov: "Kasneje se je ideja razvijala v smer, da bi tem drevoredom dodali tudi zgodbe, kaj je na tistem mestu bilo, katera drevesa so rastla, kako so jih oblikovali in podobno."

Označitev in primerna slikovno-besedilna prezentacija vrtnoarhitekturne dediščine v mestu je zelo pomembna in zelo velika pridobitev lokalno skupnost, poudarja umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez z umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU: "Po kratkem pregledu stanja se je pokazalo, da tak pristop k interpretaciji in prezentaciji drevoredov v Sloveniji ni uveljavljen, tako da je bila v Slovenski Bistrici narejena pomembna prelomnica. Ta projekt se mi zdi zelo pomemben, saj bodo imeli domačini in obiskovalci priložnost celostno spoznati mesto in njegovo zgodovino, odslej tudi v povezavi z drevoredi, ki so bili doslej zapostavljeni oziroma izpuščeni."

Table pri parkih in drevoredih so opremljene z opisi dreves, z umetnostno zgodovinskimi podatki ter s starimi fotografijami in razglednicami, ki jih hranijo v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica, Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in drugih institucijah. "Vsekakor vidim priložnost, da Slovensko Bistrico in tudi širše slovenskobistriško območje, ki ima velik turistični potencial, tudi na osnovi te izjemne vrtnoarhitekturne dediščine, umestimo na zemljevid slovenskih in evropskih zelenih in zgodovinsko pomembnih mest."

S postavitvijo označevalnih tabel projekt še ni končan, saj njihovi ustvarjalci obljubljajo nadgradnjo – označitev še preostalih parkov in drevoredov, natis zloženke, vzpostavitev turistične poti in še kaj.

Drevored v Kolodvorski ulici

Na severni strani Kolodvorske ulice je do okrog leta 1900 rasel predvidoma glavičen dvoredni drevored javorja (Acer sp.), ki je bil po približni oceni zasajen v tretji četrtini 19. stoletja (morda okrog leta 1860). Ta drevesa so v prvem desetletju 20. stoletja zamenjali z drevesi divjega kostanja in pri tem obdržali gosto dvoredno zasaditev. Drevored je najverjetneje povezoval mestno jedro z železniško postajo, ki je bila zgrajena v času županovanja Alberta Stigerja (1847−1933) nekaj sto metrov nižje od mestnega jedra v Kolodvorski ulici, in bila slovesno odprta 10. decembra 1908.

Kolodvorska ulica na razglednici iz leta 1900, z vidnim prvotnim dvorednim drevoredom na severni strani ulice, predvidoma zasajen z drevesi gorskega javorja.