Posledice pandemije povsod močno občutimo. Posegla je tudi v finance Mestne občine Ptuj in posledično v postopek kandidature za naziv Evropska prestolnica kulture leta 2025. Ptujski svetniki so tako že spomladi sprejeli sklep, da se zaradi razmer v družbi projekt EPK prilagodi in prenese na občino. Strokovni komisiji pod vodstvom Aleša Štegra pa je junija potekla veljavnost pogodbe.

Štiri članska skupina, ki je pripravljala prijavo za kandidaturo Ptuja za projekt Evropske prestolnice kulture leta 2025, je junija prenehala delati. Pogodba se je namreč iztekla, ptujska občina pa je ni podaljšala. Skupina je projekt EPK z izjemno ptujsko dediščino pripeljala v drugi izbirni krog, ob močno spremenjenih finančnih razmerah zaradi posledic pandemije pa se je z občino razšla. Ptujski svetniki so sklenili, da mesto nadaljuje kandidaturo, vendar v prilagojeni obliki, kar pa po mnenju pripravljalne skupine ne bo dovolj za končni izbor, in so projekt predali občini. » Strokovna skupina se je strinjala, da preoblikovanje kandidature s strani ptujske občine ne ustreza pričakovanjem mednarodne komisije, zato smo se z občino sporazumno razšli, smo pa še naprej brezplačno na voljo za morebitno pomoč", pove vodja zdaj že nekdanje pripravljalne skupine Aleš Šteger.

Kulturni projekt EPK Ptuj 2025 je bil ocenjen na okoli 21 milijonov evrov, ptujska občina bi v šestih letih morala zanj nameniti 5 milijonov. Da Ptuj za zdaj še ostaja v igri za naziv EPK 2025, so potrdili na ptujski občini in v skopem sporočilu zapisali, da gre za preoblikovano kandidaturo, niso pa navedli, za koliko so po finančni plati skrčili projekt. V tekmi za naziv EPK 2025 poleg Ptuja ostajajo še Piran, Nova Gorica in Ljubljana.