V oddaji Obrazi sosednje ulice smo zadnjo januarsko soboto gostili doc. dr. Iztoka Krambergerja s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. S svojo skupino na fakulteti in v sodelovanju s podjetjem SkyLabs je v vesolje poslal prvi slovenski nanosatelit Trisat, ki mu bosta kmalu sledila še dva. To dokazuje, da je Slovenija ujela trende in ni neznanka. To se je izkazalo tudi na Svetovni razstavi Expo v Dubaju, na dogodku Space Business Forum.

Nanosatelit Trisat obkroži Zemljo v sedmih urah, saj leti s povprečno hitrostjo več 8 kilometrov na sekundo, še letos, predvidoma maja, mu bo sledil nanosatelit Trisat-R, ki bo preučeval radiacijo oz. vesoljsko vreme, potem pa še nanosatelit Trisat-S, s poslanstvom na področju varnosti. A sogovornika, ki je prejel tudi naziva Večerov znanstvenik Štajerske 2021 in Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju Slovenske znanstvene fundacije, nismo spraševali le o dosežkih na področju vesoljskih tehnologij, zanimalo nas je tudi, kako tehnologija na splošno vpliva na naše življenje in na naše (širše) okolje.

Problematične so drobne vesoljske smeti

V Zemljino orbito in še dlje namreč pošiljamo veliko raziskovalnih (in potovalnih) plovil. Se v zvezi z njimi sprašujemo tudi o onesnaževanju našega širšega prostora? Dr. Kramberger izpostavlja:«Največ vesoljskih odpadkov povzročijo stari sateliti, predvsem ruski, ki razpadajo. Mi smo imeli na primer s Trisatom, ko smo utrpeli baterijske težave, bližnje srečanje z odpadki od starega satelita Kozmos, mislim, da je iz leta 1967. Ta satelit je trčil s satelitom Iridium en mesec po našem lansiranju in po tem trčenju je nastal oblak majhnih delcev. In kaj se zgodi? Prej so bili sateliti težki in so se samodejno hitro raztirjali. Ko pridejo v nizke orbito, slej ko prej zgorijo. Ko pa enkrat trčijo med seboj, nastane veliko drobnih delcev, pri katerih masa in trenje upadeta, to pa pomeni, da bodo tam več časa. Tu je ključna težava. Ne v številu satelitov, ker prostora je v vesolju zanje ogromno; težava je v upravljanju z njimi. Nazadnje so Indijci celo streljali z raketami v satelite, jih razbijali in s tem naredili nesnago. Najprej so se prebudile ZDA, letos tudi Evropa, v Sloveniji smo tudi imeli konferenco o upravljanju vesoljskega prometa. Precej se je začelo delati na na regulativi, tudi nekateri naši predlogi so bili sprejeti. Predlagali smo zmanjšanje življenjske dobe satelitov, ki je zdaj postavljena na 25 let. Tehnologija namreč hitro napreduje in če naredite nekaj, kar bo 25 let v vesolju, bo to s tehnološkega vidika hitro zastaralo.«

Človek - suženj tehnologije/Tehnologija - v službi človeka

Od vseh novih digitalnih in telekomunikacijskih tehnologij, sogovornik med tiste z zapeljivim in ne nujno vedno najbojšim vplivom prišteva pametne telefone. Se pa na Univerzi v Mariboru lahko pohvalijo z razvojem tehnologije, ki bo omogočala večjo kakovost življenja na podorčju zdravja. Raziskujejo namreč vmesnike med človekom in strojem in s preučevanjem možganskih valov preučujejo signale oz. človekovo zaznavanje, torej kaj gleda oz. na kaj je osredotočen. Z dognanji bi lahko pomagali gibalno oviranim ljudem pri vsakodnevnih opravilih npr. prižiganju luči s pogledom, lahko pa bi jim s posebno opremo pomagali tudi pri vstajanju, hoji in celo teku. Tehnologija je začela naslavljati vse plati človeškega telesa in narave, pravi dr. Iztok Kramberger, vse druge podorbnosti pa izveste v pogovoru. Vabljeni, da ga poslušate: