Zaradi znanih okoliščin se je 6. Art-MUS, Mariborski umetnostni sejem, preselil na splet. Še do konca leta bo tam mogoče kupovati (tudi po sejemskih in predprazničnih cenah) umetniška dela slovenskih, domačih likovnih umetnikov. Sejem poskuša od leta 2015 ponovno obuditi tovrstno dogajanje pri nas; prvega se je udeležilo 30 umetnikov, prodali so eno delo, letos se ga udeležuje 180 umetnikov in 17 prodajnih galerij, radovednost je glede na obisk spletne strani velika, kupovati je mogoče še do konca leta.

Sejem želi spodbuditi k nakupu, obenem pa izobraževati in pomagati razvijati kulturo želje po umetniških delih, tudi slovenskih umetnikov. Namenjen je tako zbirateljem kot laičnim ljubiteljem in za vsak nakup ni treba seči globoko v žep – cene se namreč gibljejo od 25 evrov pa tja do 14 tisoč evrov.
Do sredine decembra so zaznali 28 tisoč ogledov in prodali 19 del, večinoma v vrednosti do 300 evrov, dve sta bili dražji, v vrednosti približno dveh tisočakov. To razmerje pomeni, da so ljudje radovedni, a o naložbi temeljito razmislijo. Vodja sejma Nina Jeza: »Menim, da je slovenski kupec kar zahteven kupec. Ne gre samo za to, da dobi dobro ceno in da začuti kvaliteto, ker vsak je sam svoj sodnik, ki pove, kaj je dobra slika, njegov okus je tisti. Okusi Slovencev pa so zelo raznoliki. Kupci se tudi radi poistovetijo s sliko. Če vidijo v njej zgodbo ali jo zna kustos dobro predstaviti…. To so malenkosti, s katerimi prodaš sliko.«

Na Art-MUS-u kupujejo večinoma fizične osebe, tudi zbiratelji in strokovnjaki, nekateri Mariborčani pa vsako leto kupujejo kot naložbo. Kakšni so letošnji trendi? »Nekaj smo prodali kot darilo, kakšno srce od Maše Gala, prodali smo tudi enega Živka Marušiča, ker je prejemnik Pešernove nagrade (Prešernovega sklada, leta 1999, op.a.) in je tudi že v letih in je priznan slovenski umetnik, katerega dela hranijo v Moderni galeriji… Po takšnih stvareh, če je toliko vešč, kupec sam ve, kateri umetniki so v kateri slovenski zbirki in je na podlagi tega njegova cena višja…Pojavljajo se tudi mlajše generacije, za katere pa ne veš, ali bo nakup naložba ali ne. Tu je potreben vizionarski pogled in nekateri redni kupci znajo to dobro določiti. Eno takšnih imen je Tina Konec, ki je zelo popularna in smo prodali že več njenih del«, razloži Nina Jeza.

Art-MUS je, kot pravi njegova vodja, še v eksperimentalni fazi in tiplje po slovenskem okolju in možnostih. Njegova posebnost je, da združuje galeriste in samostojne umetnike, čeprav imajo to ponekod v tujini ločeno. Dejstvo pa je, da umetniki potrebujejo (svoj) sejem. Tako pravi mlada galeristka Pia Žula iz mariborske Galerije Žula: »Ena izmed težav je, da imamo premalo galerij in ogromno umetnikov. Vse manjše galerije ne moremo podpirati vseh umetnikov. Zato nekateri res ostanejo spregledani.«

Mariborski akademski slikar Jože Šubic pa razloži:«Če obiščeš en sejem v tujini, ti je hitro jasno, da to mora biti. Muzeji kažejo pregledne razstave, zgodovinske prereze in prereze obdobij umetnikov, sejem pa prikaže svežo produkcijo.« Sejmi pa tudi sooblikujejo cene umetniških del.

Mariborski umetnostni sejem je za poslovni načrt prejel evropska sredstva prek Centra za kreativnost. V prihodnje se bo treba povezovati brez strahu pred konkurenco in poiskati primeren prostor, nadgradnjo dogodka pa spremlja pomembno vprašanje, ki ga naslavlja vodja sejma Nina Jeza:« Kam dati ta sejem, da bi se še bolj prijel, da bi imel še več obiska, ne samo na spletu, ampak tudi v realnem svetu? Za zdaj misel niha med (geostrateško odlično umeščenim) Mariborom in (centralno ležečo in centralizirano) Ljubljano in se kot kompromisna lokacija omenja Celje.