Vodja galerije, slikar in kustos Dušan Fišer (levo) in slikar, razstavljavec Dušan Kirbiš (desno) ob začetku razstave O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj/Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
Vodja galerije, slikar in kustos Dušan Fišer (levo) in slikar, razstavljavec Dušan Kirbiš (desno) ob začetku razstave O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj/Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

V Galeriji mesta Ptuj je od včeraj na ogled razstava uveljavljenega vizualnega umetnika Dušana Kirbiša z naslovom O IZVORU PODOB. Gre za izbor iz štirih ustvarjalnih desetletij v velikih formatih. Razstava bo postavljena do 16. maja in danes, v sredo, si jo je še mogoče ogledati v živo, v času popolnega zaprtja javnega življenja pa se njeni digitalni okruški selijo na splet, na spletno stran galerije in na profile galerije na družbenih omrežjih.

Dušan Kirbiš je vizualni umentik, v 40-ih letih ustvarjanja je deloval na področju slikarstva, kiparstva, fotografije in drugih javnih prostorskih postavitev. Študiral je na Pedagoški akademiji v Mariboru in nato še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, izobraževal se je tudi v evropskih centrih kulture in tam razstavljal. Ob umetniškem delu je tudi profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in se s ptujsko razstavo na nek način vrača domov, tam je namreč preživel pomemben del svojega življenja. Kot umetnik razmišlja o vsem, kar nas žene, tudi o trivialnem, agresivnem in motečem.

Delo Dušana Kirbiša je vsestransko: je ekspresiven, transcendentalen in išče čistost barvnih ploskev /Foto: Irena K. Cizerl
Delo Dušana Kirbiša je vsestransko: je ekspresiven, transcendentalen in išče čistost barvnih ploskev /Foto: Irena K. Cizerl

S tokratno razstavo na Ptuju s kustosom in vodjo galerije Dušanom Fišerjem zaradi velikosti oz. majhnosti galerije nista mogla uresničiti zamisli o pregledni razstavi, razstavljena dela pa po sklopih vodijo od sobe do sobe, poimenovanih: Genius loci – Genii Locorum, Podvajanje pogleda, Object and Ontology, Simulacra and Simulation, Tableau objet:«Sobe imajo tudi naslove, ki usmerjajo pozornost v določen aspekt, ta poimenovanja so poimenovanja, ki jih poznamo iz zgodovine modernizma. Dobremu poznavalcu dajo dobra izhodišča za razmislek oziroma za povezave med pomenskimi sklopi, medtem ko nekdo drug, ki je manj podkovan oz. sezanjen s sodobno umetnostjo oz. umetnostjo modernizma, 19. in 20. stoletja, verjetno potrebuje nekaj več razlage. Ta ponavadi ni enostavna, ker je treba, kot kaže praksa, seči precej nazaj, na neka primarna polja ustvarjalnosti in zgodovine«, razloži Dušan Kirbiš.

Umetnikovo ustvarjanje spremlja literatura. Avtorjem in njihovim delom je posvečen ves cikel, tudi ta dela so na ogled v Galeriji mesta Ptuj/Foto: Irena K. Cizerl
Umetnikovo ustvarjanje spremlja literatura. Avtorjem in njihovim delom je posvečen ves cikel, tudi ta dela so na ogled v Galeriji mesta Ptuj/Foto: Irena K. Cizerl

Slikar je bistveno zaznamoval sodobno likovno umetnost in je velik likovni teoretik. Delo najprej filozofsko osmisli, potem pa ga prevede v likovni jezik. Vodja galerije in kustos razstave Dušan Fišer:« Res je pomemben slikar in njegov razvoj je vezan na njegovo raziskovanje v teoriji. Je izreden teoretik, zato vidimo, kako je razstava zastavljena. On uporabi neko krajino in jo sublimira v duhovno stanje, skozi alkimijo, skozi neko snovnost, ji poskuša dati transcendentalnost, ki je naboj za človeka, da nekaj začuti, da se v njem začne nekaj dogajati na duhovni ravni. Na eni strani išče ekspresivnost, na drugi pa čistost barvnih ploskev. Tudi besedilo rad vključi v sliko, vidimo, da uporablja latinske izraze, ki vzbujajo asociacije.«
Dušan Kirbiš išče nove izraze, z barvo in drugimi materiali, pozornost usmerja tudi na snov in ustvarja s folijo in plastičnimi masami, vsenavzočimi materiali, zato gre tako rekoč za umetniško intervencijo.

Razstava popelje skozi različna obdobja umetnikovega dela, tudi s ciklom, posvečenim literaturi: »V tem ciklu sem se posvečal tistim avtorjem, ki so zame pomembni in so oblikovali moj predstavni svet v povezavi z literaturo. Ta je ves čas spremljevalka moje ustvarjalnosti. Ne samo 19. stoletje, ki sem ga nekaj časa favoriziral, predvsem ruski roman, obdobje realizma, predvsem izstopa Dostojevski kot eden od gradnikov moderne literature. V tem ciklu sem obdelal mogoče eno manj znanih del Dostojevskega Zapiski iz podpodja, Kafkov Grad, Joycea, Camusa, Gracqa, Marqueza. Imam tudi še načrte s tem, kajti neprestano berem in odkrivam dela in avtorje, ki jih še prej nisem poznal.«