Pustno obdobje se izteka, obenem pa so njegovi zadnji dnevi še posebej intenzivni. In ker je sprostitev pogoja PCT v pustno dogajanje vnesla nekaj vetra, bodo organizatorji vendarle lahko izpeljali vsaj del prireditev, ki so se tudi letos zdele neizvedljive. Tudi Maribor je bil nekoč pomembno pustno-karnevalsko središče, saj so v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja tu pripravljali znamenite mestne bale in mestne povorke.

Veliki pustni plesi

Poseben dogodek v mestu so bili v prvi polovici 20. stoletja pred drugo svetovno vojno večji pustni bali, plesi v maskah, tako imenovane redute. Pripravljala sta jih nemški športni klub Rapid in prvi slovenski Športni klub Maribor, ki sta ves čas tekmovala, a sta se kljub temu zmogla dogovoriti za izmenično izvedbo dogodkov na elitnem plesnem prizorišču, v Unionski dvorani. Etnologinja prof. dr. Maja Godina Golija:«Zanimivo je, da so dosegli dogovor, da sta se društvi menjavali. Eno leto je imel na najboljši termin, na pustno soboto, prireditev Športni klub Rapid, slovenski Športni klub pa na pustni torek. Drugo leto pa je bilo obratno. Pustovanja so potekala podobno, imela so temo, pod katero so potekala, na primer japonska noč, bohemska noč, noč v Hollywoodu in tako naprej.«

Razpoloženje se je sicer skalilo ob naraščajočih napetosti ob priključitvi Avstrije nemškemu rajhu, pred tem pa je v pustnem času med nemško in slovansko skupnostjo veljala mera tolerance. »Seveda je pust zmeraj čas za delček ironije in politične kritike in tudi Maribor ni bil pri tem izjema. Tako najdemo poročila, da so zmagale na redutah slovenskih društev, zlasti športnega kluba Maribor, maske, ki so imele za Slovence nek pomen. V začetku 30-ih let 20. stoletja je zmagala slovenska naordna noša, ki je premagala nemško-štajerskega črnega leva. Skozi to ironijo, ki je značilna za karneval še danes, če gledamo te velike svetovne karnevale, kjer maske oz. skupine naredijo obračun s politiko in družbenimi problemi, so se tudi v Mariboru pojavljale takšne maske, ki obračunajo s politiko v tistem letu,« še pojasni Maja Godina Golija.

Pust kot gonilo mariborskega gospodarstva

Nosilci pustnih dejavnosti so bili nekoč tudi gostinski lokali in to se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni. Maja Godina Golija opozarja na to, kako živahen je bil Maribor v 60-ih in 70-letih 20. stoletja. V mestnem spominu so ostala pustovanja v hotelu Slavija, odrasla sobotna in otroška nedeljska pustovanja, in gneča na pustni torek, ko se je bilo komaj mogoče premikati po osrednji, Gosposki ulici.

Pust je bil tudi pomembno gonilo gospodarstva, saj je prinesel zaslužek gostincem, krojačem, šiviljam in fotografom, še najbolj v času mestnih redut. »Preden si šel na reduto, to je bil res en tak poseben dogodek, si se dal ovekovečiti pri mariborskih fotografih. Tudi iz zbirke teh fotografov lahko razberemo, da gre dejansko za pustne kostume. Od pusta so tudi zelo dobro živeli gostinci in trgovci; imamo časopisna poročila o šviljskih salonih, ki so bili specializirani za izdelavo pustnih oblačil, poročila o ponudbi raznih pustnih okraskov in blaga ter poročila o več izposojevalnicah pustnih kostumov. S tem živahnim pustnim utripom, ne samo s karnevalom, ampak tudi z manjšimi pustovanji, je bila povezana vrsta dejavnosti, ki je v tem času v mestu zelo dobro živela«, še pove sogovornica.
Usahnila je tudi tradicija slanikovih pojedin. Vse to bi bilo primerno obuditi, ker je del identitete mesta, ki je bila nekoč zelo prepoznavna, danes pa je, žal, pozabljena.

Ohranjanje pustne tradicije in kondicije

Eden od poskusov oživitve mestnega pustnega dogajanja je bil izbor karnevalskega ministra in ministrice med letoma 2001 in 2006 v organizaciji takrat Javnega gospodarskega zavoda za turizem. Ko ga je vodil Milan Razdevšek, so uvedli sobotni pustni ples ob živi glasbi in običaj, da je karnevalski ministrski par na pustni torek od župana (takrat Borisa Soviča) prevzel mestno oblast; to funkcijo sta opravljala pred točno 20-imi leti Rosvita Svenšek in Jože Protner, z menjavo župana je dogodek zamrl. Večdesetletno, že kar 63-letno tradicijo, pa imajo pustovanja Zveze prijateljev mladine Maribor. Takole povzema to izročilo Tadeja Dobaj:«Leta 1959 je pobudo mestnega pustovanja v Mariboru prevzel ZPM, skozi leta pa se je narava prireditve zelo spreminjala. Še pred 30-imi leti je obstajala ena taka skupinska vnema za pustovanje in so sodelovale vzgojiteljice in učiteljice, ki so pripravljale pustno dekoracijo v Hali C, kjer je bilo nekaj let pustovanje. Pustni sprevodi so šli skozi mesto, nekaj let tudi konvoj pustnih mask z vozovi. Vse to se je zbralo na Trgu svoboode, kjer je bila tudi zabava in so podelili nagrade najizvirnejšim pustnim maskam. Zadnjih dvajset let pa je na pohodu individualizem in na naša pustovanja zelo težko pridejo skupinske maske.«

Bogato tradicijo, že od leta 1963, ima izbor pohorskega carja v organizaciji mariborskega smučarskega kluba, zdaj Alpskega smučarskega kluba Branik. Letos bo izjemoma na pustni torek (in ne na pustno soboto) aktualni pohorski car, smučarski krosist Filip Flisar Kroserski, naziv predal naslednjemu, ki bo promoviral smučanje na Pohorju. To je tudi carjeva osrednja vloga. Prav tako na pustni torek pripravlja ZPM Maribor kar dva pustna pohoda po Mariboru (ob 10-ih in16-ih) in fotografiranje pustnih mask na Glavnem trgu (med 10. in 12. uro); najizvirnejše se bodo potegovale za lepe nagrade. Na Glavnem trgu je v okviru Ta veselega Zepeemovega pusta na ogled razstava fotoutrinkov z lanskega (okrnjenega) pustovanja.

Pust kot zdravilo in dramilo

Ni odveč opozoriti, da je temelj pusta oziroma ritualov, povezanih z njim, odganjanje teme in slabega in da ima tudi danes, ne glede na obliko, podoben psihološki učinek - je namreč lahko zdravilo zoper frustracije. Maja Godina Golija: »Tudi na mariborskih pustnih prireditvah, tudi najelitnejših, je bila kritika aktualnega družbenega dogajanja. Liki, povezani s tem, so bili pogosto v ospredju in tudi pogosto nagrajeni zaradi neposrednosti in ironije, s katero so se skušali spopasti s tedanjimi tekočimi problemi.«

Pustno rajanje je pomemben del otroštva. Tudi če odraslim nič ne pomeni, tega ne smemo vzeti otrokom:«Zelo sem žalostna, ko vidim, da sicer starši pripeljejo otroke na pustovanje, a se sami ne maskirajo. Otroci jim bodo hvaležni, če bodo to naredili skupaj z njimi, tudi če se le malo namažejo in se družijo z njimi. Otroci imajo to radi in jim tega ne smemo vzeti. Hvaležni smo, da otroke vsaj pripeljejo, ampak jaz bi jih spodbudila, da se tudi sami namaskirajo. Saj je vseeno, ampak vendarle je pust«, še pravi Tadeja Dobaj.