V Evropi uspeva okrog 12 tisoč tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst; po ocenah jih je od 10 do 15 odstotkov invazivnih in negativno vplivajo na biotsko pestrost, na zdravje ljudi in na gospodarstvo. Za lažje prepoznavanje in ukrepanje je treba opraviti popis, ozaveščati ter pripraviti načrt nadzora in omejevanja širjenja. Mestna občina Maribor je z nekaterimi slovenskimi partnerji pristopila k mednarodnemu projektu Alptrees, ki ugotavlja navzočnost tujerodnih invazivnih drevesnih vrst v alpskih državah. Tudi v Mariboru rastejo tujerodne invazivke. V kultiviranih območjih, kot so parki, je njihovo razmnoževanje mogoče nadzorovati, v naravnem okolju pa težje, podobno je z zelmi in cvetnicami, ki preskočijo ograje domačega vrta.
Med partnerji v projektu Alptrees sta tudi mariborska: Zavod za varstvo narave in Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Profesor biologije na tej fakulteti Mitja Kaligarič pojasnjuje, da je k širjenju invazivk zelo pripomogel človek, a je to tudi naravni proces. «Tukaj na območju Maribora pred tisočletji niso živele iste rastline, podnebje je poskrbelo, da se njihova razširjenost ves čas menjuje./…/ V mediteranskih državah so nekatere vrste zelo problematične in že nekaj časa uresničujejo temeljite načrte odstranjevanja. Pri nas imamo probleme, vendar so med drevesnimi vrstami še obvladljivi. Med zelišči, nedrevesnimi vrstami, pa že imamo nekaj neobvladljivih težav«, pojasnjuje prof. Kaligarič. Boj z nekaterimi rastlinami smo torej že izgubili, na primer z dresnikom, žlezavo nedotiko in pelinolistno ambrozijo, nekatere pa smo vzeli za svoje, na primer akacijo. Po vrtovih za okras ali kot živo mejo zasajamo med drugim Thunbergov češmin, japonsko medvejko, glicinjo in lovorikovec in se niti ne zavedamo, da so rastline zaradi invazivnosti ali potencialne invazivnosti že na opazovalnem (to pomeni, da so pri nas že v večjem obsegu in prepoznane kot invazivne) ali opozorilnem seznamu (jih še ni ali so navzoče v manjšem obsegu in je še mogoče učinkovito ukrepati), v vsakem primeru pa njihova invazivnost pomeni, da lahko ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno biotsko raznovrstnost.
Pomembno je ozaveščanje
Popisi kažejo, da na območju mariborske občine raste osem drevesnih invazivnih tujerodnih vrst, najpogosteje robinija oz. akacija, octovec in veliki pajesen. Baza popisa je v nastajanju, pomagal bo pri razmisleku, katere tujerodne vrste so vendarle zaželene, ker se bodo lažje prilagajale podnebnih spremembam, pomanjkanju in presežku padavin, ujmam ipd. Eden od ciljev projekta Alptrees je, kot pojasnjuje Živa Bobič Červek iz skupne občinske uprave »v naslednjih dveh letih, kolikor bo še trajal projekt, izvesti lokalne aktivnosti ozaveščanja lastnikov gozdov v posameznih mestnih četrteh, kjer bomo opazili večjo zastopanost invazivk. Pripravili bomo delavnice prepoznavanja vrst, drevesnih vrst, njihovih škodljivcev, gliv in žuželk in predstavili možnosti odstranjevanja /…/ Imamo tudi namen prenesti dobre prakse in znanje na bližnje oz. sosednje občine, ker Služba varstva okolja pri Skupni občinski upravi vključuje še občine Ruše, Duplek, Rače-Fram, Miklavž na Dr. polju in Hoče-Slivnica.« To je seveda smiselno, saj širjenje (invazivnih) vrst rastlin (in živali) ne pozna meja, nanje pa je dobro biti dobro pripravljen. Če se namreč preveč razširijo, je njihovo omejevanje zelo težavno, pri japonskem dresniku je na primer bitka že izgubljena, pri rdečem polžu tudi. Prvi močno spreminja naravno podobo, drugi je huda nadloga vrtnarjev.
Akcije odstranjevanja na Piramidi
Zelnate rastline, ki so ponekod povsem spremenile podobo obrežij vodotokov, grmičevje in cvetnice je težje odstranjevati kot drevesne mladike. Takšne akcije so v preteklosti že pripravili na mariborski Piramidi. Samo Jenčič iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo narave:« Vsi ti gozdovi za Piramido na mestnem vrhu in na Kalvariji spadajo v širše območje Mestnega parka, ki je zavarovano. Naš zavod bdi nad tem območjem in zaznali smo prisotnost invazivnih vrst, velike pavlovnije in velikega pajesena. V teh dobro ohranjenih gozodovih z domačimi drevesnimi vrstami je pojavljanje teh vrst nedobrodošlo, njihov velik razmah pa opažamo po žledolomu 2014, ko so bile ogoljene velike površine gozdov in takrat so se te vrste, ki imajo večinoma značaj pionirskih vrst in zlahka zarastejo devastirano območje, tudi pojavile«, pojasnjuje Samo Jenčič, ki še razloži, da je velika pavlovnija ob Tržaški cesti zavarovana z občinskim odlokom, da pa ni izključeno, da ne bi »padla«, če bi šli v večjo akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih drevesnih vrst.
Spremljati, ukrepati, koristno uporabiti
Epidemija bolezni COVID je nekoliko upočasnila napredovanje dejavnosti projekta ALPTREES in onemogočila izmenjavo praks v živo, a študentje biologije s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru že opazujejo razširjenost invazivk ob t.i. vstopnih točkah kot so vodotoki, avtoceste, železnice in bodo podatke primerjali z naravnimi območji, kot je Pohorje. Ponekod v Sloveniji že potekajo projekti, v okviru katerih ugotavljajo, kako bi množičnost in lastnosti tujerodnih invazivk obrnili sebi v prid in jih koristno uporabili, tak je v okviru projekta Alptrees tudi načrt v sodelovanju s Lesarsko šolo v Mariboru. Na ravni Evropske unije nadzor nad vnosom in omejevanjem invazivnih tujerodnih vrst ureja uredba, pri nas pa je treba za njeno izvajanje dopolniti Zakon o ohranjanju narave, ki je trenutno v javni obravnavi, pa so sporočili z Ministsrtva za okolje in prostor.
Igrajmo se prepoznavanja
Ob Tednu gozdov, ki ga tradicionalno praznujemo v zadnjem tednu maja, so na Gozdarskem inštitutu v okviru projekta Life Artemis pripravili igro TUJERODNI BINGO! Predlagajo, da se odpravite v gozd, izostrite čute in sporočite, ali ste opazili katero od tujerodnih vrst. Izmed vseh sodelujočih, ki boste do 30. 6. 2020 prek sistema Invazivke sporočili, da ste opazili vsaj 2 tujerodni vrsti z letaka (spletna stran https://www.tujerodne-vrste.info), bodo izžrebali pet oseb in jim podelili praktične nagrade. Še prej se lahko poučite na naslednjih povezavah:
https://www.tujerodne-vrste.info/projekt-life-artemis
https://www.gov.si/teme/invazivne-tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/
O temi smo govorili v oddaji Odkrivamo Maribor:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje