Naš dolgoletni novinarski kolega Zoran Milovanovič je z letom 2023 upokojenec.

Poznamo ga predvsem po delu v športni redakciji, a pogosto je izkoristil priložnost, da v svoj in naš užitek pripravi vsebine različnih novinarskih formatov. Pričaral nam je reportažne slike s potovanj, z njim smo pogledovali v knjige in poslušali pronicljive komentarje o svetu in nas v njem.

V zborniku ob 60-letnici Radia Maribor je zapisal:"Ko se mi prikaže galerija obrazov, ki sem jih srečeval, se mi najbolj milo stori ob misli na usodo trenerjev - pridejo, sobivajo s tabo, ko odidejo, se spremenijo v anekdoto ali kar v Orwellova nebitja. Porazi so njihova krivda, za zmage so zaslužni njihovi športniki. Tako minljivi so, da se v primerjavi z njimi počutim kot večnost. A to so le občasni prebliski, saj skozi doživljanje športa občutim tudi lastno minljivost: športne vrste se prenavljajo, pomlajajo, sam pa..."

Ko je kolega Zorana od pomembne življenjske prelomnice ločilo eno leto, je nastalo besedilo, ki je v nekem smislu izpoved o preživetem. Želel je, da ga interpretira ugledni dramski gledališki igralec Peter Boštjančič, opremil pa ga je z glasbo po svojem izboru. V spletni različici oddaje je glasbeno, žal, ne boste slišali v celoti, ste pa vabljeni k poslušanju neokrnjene različice v nočnem sporedu, v najmlajših urah 12. januarja.