Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

670 oddaj

670 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


21.09.2015

Razvoj človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije

So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni. Vabljeni k poslušanju!

53 min 45 s

31.08.2015

Gledališče zatiranih

Sta prosti trg in materialna svoboda enoznačni z duhovno oziroma intelektualno svobodo? Lahko gledališka tehnika, ki se je razvila kot odgovor na vojaško diktaturo, preživi v sistemu demokratične družbene ureditve? V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo gledališke prakse, ki jih je v 60-ih letih prejšnjega stoletja v odziv na diktaturo v Braziliji razvil režiser, politik, pisec in aktivist Augusto Boal. O razvoju gledališča kot orodja za politično aktiviranje in družbene spremembe smo se pogovarjali z andragoginjo Metko Bahlen Okoli, pravnico Tajdo Logar, kulturologinjo Barbaro Polajnar in gledališkim režiserjem Jako Andrejem Vojevcem.

48 min 33 s

24.08.2015

Deinstitucionalizacija in revitalizacija gradov in kulturnih spomenikov

Deinstitucionalizacija je zavestna politična odločitev in je kompleksen proces, v katerem med seboj učinkujejo koncepti, finančni izračuni, osebna prepričanja ter politični in strokovni lobiji. V tokratni oddaji Ars humana smo s sekretarjem kabineta ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Davorjem Dominikušem ter z vodjo zavoda Muzej norosti Sonjo Bezjakskušali osvetliti te procese v okviru institucij, ki skrbijo za duševno zdravje ljudi in so še do nedavnega naseljevale zgodovinske stavbe, kot so gradovi.

47 min 44 s

17.08.2015

Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

17. avgust je dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga zadnjih 10 let praznujemo tudi kot državni praznik. Zgodovinske dogodke in življenje v Prekmurju danes, njegove možnosti in priložnosti ter posebnosti so v pogovoru z Lidijo Kosi osvetlili mag. Franc Kuzmič, pedagog, psiholog, teolog, bibliotekar in muzejski svetovalec, Stanka Dešnik, krajinska arhitektka in Tomaž Rous, magister politologije.

52 min 56 s

10.08.2015

Richard Wagner

Pogovor o življenju in delu Richarda Wagnerja z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in dr. Aldom Milohnićem, predavateljem zgodovine gledališča na AGRFT.

46 min 14 s

03.08.2015

sPOMINI NA VOJNO

Letošnje in lansko leto sta zaznamovali dve zgodovinski obletnici, in sicer stoletnica začetka prve svetovno vojne ter sedemdesetletnica konca druge. Številne nove knjige in strokovna srečanja o teh prelomnicah se ukvarjajo s spominom na obe vojni in njunimi posledicami tako za malega človeka kot za celotne narode. O zgodovinskem spominu na 20. stoletje na Slovenskem, s poudarkom na Primorskem in Tržaškem, so v oddaji z Bredo Biščak razpravljali dr. Marta Verginella, dr. Oto Luthar in dr. Borut Klabjan.

53 min 51 s

27.07.2015

Neue Slowenische Kunst in slovenska alternativa 80.ih let

V Moderni galeriji v Ljubljani je še do sredine avgusta na ogled velika pregledna razstava NSK Od Kapitala do Kapitala, Neue Slowenische Kunst - dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije. Na njej so predstavljene vse skupine, ki so sestavljale prodoren umetniški kolektiv in obsega čas med letoma 1980, ko je na slovensko prizorišče stopila skupina Laibach, ki so se ji v gibanju Neue Slowenische Kunst leta 1984 pridružili Gledališče sester Scipion Nasice in slikarska skupina Irwin, do 1992, ko se gibanje preobrazi v NSK državo v času. Razstavni program ne obsega zgolj umetniških del, avdio, video in pisnih dokumentov ter kontekstualnega okvira, ki ga je na povabilo kustosinje prispeval Tomaž Mastnak, temveč v želji po čim bolj temeljitem razumevanju gibanja Neue Slowenische Kunst, ponuja celo vrsto različnih predavanj, pričevanj, projekcij in vodstev tako strokovnjakov družboslovnih profilov, umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov in nenezadnje umetnikov samih. Sredi junija je v Moderni galeriji potekala tridnevna mednarodna konferenca, na kateri so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o različnih vidikih umeščenosti NSK v čas in prostor preteklih tridesetih let in danes. Med razpravljalci sta skupni prispevek oblikovali tudi dr. Marina Gržinič in mag. Jasmina Založnik, ki smo ju povabili pred mikrofon današnje oddaje. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki naj pomeni še dodaten prispevek k razumevanju vloge in pomena Neue Slowenische Kunst nekoč in danes, z ozirom na lokalno in globalno okolje zadnjih 35 let. foto: Dejan Habicht, arhiv MG+MSUM

50 min 27 s

20.07.2015

Dialektika refleksijskega zagona

Revija 2000, ki je izhajala 40 let, je bila revija dialoga in sožitja, ugotavlja v svoji knjigi Dialektika refleksijskega zagona Cvetka Hedžet Tóth. Sodelavce Revije in Društva 2000 je po njenem mnenju zaznamovalo dojemanje slovenstva v smislu ohranjanja upanja in težnje po svobodi ter negovanje metafizične zavesti. Avtorica poudarja prizadevanja dolgoletnega urednika Revije 2000 Petra Kovačiča Peršina in njegovo personalistično razumevanje človeka kot osebe, knjigo pa prežema njen pogled na organizirano solidarnost kot humanistično in civilizacijsko normo ter njeno zavzemanje za pravično socialno državo. V oddaji se je s Cvetko Hedžet Tóth in Petrom Kovačičem Peršinom pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.

56 min 29 s

13.07.2015

Iznajdevanje človekovih pravic

»Pomena človekovih pravic se zavedaš, ker te pretrese, kadar so te kršene,« je zapisala Lynn Hunt v svojem delu Iznajdevanje človekovih pravic: zgodovina, ki jo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njena misel je bila izhodišče za pogovor o vlogi emocij pri uveljavljanju človekovih pravic. Gostje so nili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, urednica knjige prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in pisec spremne besede profesor dr. Rok Svetlič.

54 min 27 s

06.07.2015

Ciril Zlobec, jubilant

Akademik Ciril Zlobec je v minulih letih in desetletjih pomembno in opazno sooblikoval slovensko (ne le kulturno) politiko, prevedel je mnoge pesnike, uredil kar nekaj antologij, urejal je vrsto revij, tako tudi Beseda in Sodobnost, objavil je kar nekaj pripovednih in esejističnih del, predvsem pa je bil in ostaja – pesnik. Ob visokem življenjskem jubileju je akademik Zlobec, v pogovoru z Markom Goljo, povedal marsikaj o sebi, o svojem otroštvu, kraških koreninah, občutenju Ljubljane, etiki in tovarištvu, partizanski izkušnji in spravi, ter ne nazadnje o svoji poeziji, še zlasti pa o ljubezenski liriki. V oddaji Ars humana pesnik Ciril Zlobec prebere tudi pesmi Ko sva sama in Hvalnica ljubezni; razlog več, da oddaje ne zamudite.

56 min s

22.06.2015

Jakob Prešern: Vojak 1915 - 1918

Pravnik dr. Jakob Prešern se je kot izobraženec uspel izogniti splošni mobilizaciji v avstro-ogrsko vojsko ob začetku prve svetovne vojne leta 1014. Leto pozneje je bil vendarle vpoklican in nadaljnja tri leta vojne je preživel v prvi bojni črti ali neposredno ob njej. Dogajanje in svoja doživetja je natančno zapisoval v dnevnik, ki ga je v kritičnem prepisu za knjižno izdajo pripravil Janez Žerovc. O Jakobu Prešernu, nastajanju njegovih dnevniških zapisov ter o knjigi, v kateri so izšli, Janez Žerovc spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

53 min 13 s

15.06.2015

Prostor spomina in simboli

Pred leti je izšla monografija prof. dr. Edvarda Kovača z naslovom Park spomina Teharje. Delo govori o tem spominskem kompleksu arhitekta Marka Mušiča. Knjiga je poklon 10 000 žrtvam in slovenski omiki, hkrati pa je vpogled v lepoto in simboliko ustvarjanja občutljivega umetnika. Prof. dr. Kovač je bil gost oddaje, prvič objavljene leta 2012. Z njim pa se je pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.

51 min 22 s

08.06.2015

Arthur Schopenhauer in njegova misel

»Svet je moja predstava,« je eden najbolj znanih citatov Arthurja Schopenhauerja (1788 – 1960). Ta veliki nemški filozof, predstavnik tako imenovane filozofije življenja, je imel velik vpliv ne le na filozofe, temveč tudi umetnike, predvsem tiste v 20. stoletju. Kakšna je torej Schopenhauerjeva misel in kakšna je njegova dediščina danes, pa v oddaji, ki je bila prvič predvajana leta 2009 in katere gost je bil dr. Lenart Škof.

51 min 35 s

01.06.2015

Podivjana celina - pogovor s Keithom Loweom o Evropi po drugi svetovni vojni

Pred sedemdesetimi leti je Evropa praznovala konec druge svetovne vojne. Toda kaj se je dogajalo tik po njej? Konec spopadov še ni pomenil miru in vrnitve v normalno življenje. Evropa je bila porušena in začela so se obračunavanja s kolaboranti. O teh temnih in zamolčanih plateh polpretekle zgodovine je britanski zgodovinar Keith Lowe napisal odmevno knjigo z naslovom Podivjana celina, ki smo jo predstavili v tej oddaji. Pripravil jo je Tomaž Gerden.

47 min 11 s

25.05.2015

Andrej Rozman Roza, jubilant

Andrej Rozman Roza je pesnik za otroke in odrasle, nekoč je pisal tudi prozo za odrasle, za otroke jo še vedno piše, snuje  in režira komedije ter v njih skoraj praviloma nastopa, je pionir pocestnega gledališča, libretist in scenarist, filmski in televizijski igralec, prevajalec, aktivist za ukinitev davka na knjige in še kaj, predvsem pa je eden redkih sodobnih ustvarjalcev, ki zna razgibati naše smejalne mišice.  Zato nikar ne zamudite oddaje Ars humana, v kateri bo priljubljeni ustvarjalec v pogovoru z Markom Goljo povedal  več o sebi in svojem delu, zagotovo pa bo prebral tudi kako svojo pesem.

53 min 25 s

18.05.2015

Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju

Delo Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju je sociološka klasika, ki velja za eno od najbolj citiranih del s področja humanistike. Erving Goffman (1922 – 1982) v njem na osnovi terenskih, etnoloških raziskav kot tudi s primeri iz literarnih del pretresa, kako posameznik v vsakdanjih situacijah predstavlja sebe. To delo je v marsičem aktualno še danes. Zakaj – tudi o tem v tej oddaji, katere gostji sta bili dr. Mirjana Ule ter Polona Petek in katero je pripravil Gregor Podlogar.

44 min 11 s

11.05.2015

Mesto brez spomina

Doktor Božidar Jezernik je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih knjig, tako leta 2011 znanstveno monografijo Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov in leta 2013 znanstveni deli Goli otok – Titov gulag in Nacionalizacija preteklosti, z letnico 2014 pa je na začetku letošnjega leta izšla še monografija Mesto brez spomina. V njej dr. Jezernik razmišlja in ilustrira naravo in usodo spomenikov v Ljubljani, skratka, naš odnos do preteklosti. Z doktorjem Jezernikom se je v oddaji Ars humana pogovarjal, v živo, Marko Golja.

51 min 36 s

04.05.2015

Harmonika za butalce - pogovor z Bratkom Bibičem

Harmonika je nacionalni simbol, s katerim se pozitivno ali negativno identificira precejšen del Slovencev, hkrati pa je to inštrument, ki ima bogato tradicijo in je danes eno od najbolj razširjenih glasbil na svetu. V oddaji smo s skladateljem in harominikarjem Bratkom Bibičem pretresli, kakšni so družbeni, kulturni in umetniški aspekti harmonike, kakor tudi kakšne so zgodovinske in aktualne prakse tega razvpitega inštrumenta. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.

41 min 59 s

27.04.2015

Trenutki odločitve Franca Severja Frante

Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom. Kot partizan je doživel, tudi že kar literarne oziroma filmske in vendar resnične dogodke, tako preboj na Menini planini in predajo hrvaških ustašev in domobrancev. O svojem zelo razgibanem življenju je Franc Sever – Franta pri dopolnjenih devetdesetih letih napisal berljivo in zanimivo knjigo Trenutki odločitve, več o njih, o svojih trenutkih odločitve in življenjskih preizkušnjah pa je povedal v pogovoru z Markom Goljo.

49 min 6 s

20.04.2015

Onkraj biti - pogovor z dr. Brankom Klunom

Za postmoderno misel, ki uveljavlja pluralnost filozofskih pristopov in oslabitev subjekta, je značilna kritika metafizike. Na vprašanje, ali je s tem ogrožena tudi religija, je dr. Branko Klun v pogovoru z Marjanom Kovačevičem Beltramom odgovoril s prikazom bibličnih odmevov v postmoderni misli.

43 min 52 s

Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov