Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

726 epizod

Jezikovni pogovori

726 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

20.01.2015

Jezikovna živahnost Janeza Svetokriškega

Jezik Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France M. Dolinar. Slišali pa boste tudi pridige Svetokriškega, ki jih je interpretiral Jože Zupan. Vir fotografije: kraji.eu, spomenik v Vipavskem Križu


13.01.2015

Baraga - "Trubar" severnoameriških Indijancev

Misijonar Friderik Irenej Baraga velja za »Trubarja« severnoameriških Indijancev. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. O Baragovem jezikoslovnem delu smo se pogovarjali z jezikoslovko dr. Martino Orožen in arheologom dr. Markom Frelihom. Vir fotografije: skofija-novomesto.si


06.01.2015

Sloveščina v Bukarešti

Romunska in slovenska kultura sta si tuji, manj znani kulturi. Romunski jezik je raziskoval Fran Miklošič, sicer pa med njima v preteklosti ni bilo kakšnih globljih stikov. V Romuniji tudi ni slovenske manjšine. To praznino je leta 1978 zapolnil Lektorat za slovenščino, ki danes deluje na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na Univerzi v Bukarešti (Universitatea din Bucureşti, Facultatea de Limbi şi Literaturi Străine). Kakšne so posebnosti posredovanja slovenske kulture v Romuniji, smo se pogovarjali z učiteljem slovenščine na lektoratu v Bukarešti Boštjanom Božičem. Vir fotografije: adevarul.ro


30.12.2014

Slovenci med prvimi narodi s svojo slovnico

Slovenci smo dobili sodobno slovnico svojega jezika kot deveti narod v Evropi, to pa dokazuje, da je bilo v 16. stoletju slovensko jezikoslovje zelo napredno. Zadnje letošnje Jezikovne pogovore namenjamo slovnici Adama Bohoriča Arcticae horulae succisivae (Proste zimske urice ), ki je izšla pred 430-leti. Avtor oddaje je dr. Kozma Ahačič, vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na fotografiji kolorirani odtisi grbov treh dežel, Koroške, Štajerske in Kranjske, odtisnjeni za naslovno stranjo slovnice, vir: spletna stran Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.


16.12.2014

Vpliv Slovenske matice na razvoj slovenščine

Slovenska matica je bila pred 150-leti ustanovljena z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela, dvigovala raven izobraženosti in znanja ter ustvarjala slovensko terminologijo. V Jezikovnih pogovorih smo se vprašali, koliko je bil razvoj slovenskega jezika temeljni motiv za ustanovitev Slovenske matice, ki jo imenujejo tudi mati slovenskega naroda. Gost oddaje je BIL predsednik Milček Komelj. Z njim smo se še pogovarjali prihodnosti Slovenske matice v obdobju globalizacije in njenem nezavidljivem finančnem položaju.


16.12.2014

Jože Toporišič - pogovor iz leta 1970

»Slovenščino sem doživljal kot nekaj lepega, velikega in izrednega že od 3. razreda osnovne šole,« je dejal akademik dr. Jože Toporišič na Radiu Ljubljana leta 1970. Takrat je bil izredni profesor za slovenski knjižni jezik na Univerzi v Ljubljani, v oddaji pa je predstavil svojo dotedanjo znanstveno pot, delo v fonetičnem laboratoriju in kako mu je pisanje Slovenskega knjižnega jezika za 6 let prevzelo pretežni del ustvarjalne energije. Profesor Toporišič je večkrat sodeloval v oddaji Jezikovni pogovori. Na dan njegovega pogreba smo ponovili pogovor, ki ga je pripravil Ciril Stani, posnela ga je Gabriela Čepič, izvedla pa Breda Hieng. Vir fotografije: commons.wikimedia.org


09.12.2014

Smučanje in slovenščina

Smučanje ni le del slovenske športne identitete, ampak tudi jezikovne. To dokazuje Slovenski smučarski slovar, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Smučarska zveza Slovenije. Gre za obsežno delo, kakršnega niti večji narodi, ki veljajo za smučarske velesile, nimajo. O nastajanju in njegovi vsebini z Ljudmilo Bokal, urednico slovarja, in z Alešem Gučkom, njegovim pobudnikom.


02.12.2014

Svetovni dnevi slovenskega jezika

Na več kot petdesetih univerzah po svetu, kjer delujejo lektorati in potekajo študiji slovenščine, potekajo Svetovni dnevi slovenskega jezika. Gre za obsežen mednarodni kulturnopromocijski projekt, ki so ga pripravili v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih smo poklicali v Peking in Budimpešto, o samem projektu pa smo se pogovarjali z Mojco Nidorfer Šiškovič.


18.11.2014

Moje roke so moj jezik

Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. V preteklosti je bil prepovedan, gluhim osebam pa so celo vezali roke, da ne bi z njimi kretali. Ob prvem dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki je v petek 14. novembra potekal pod motom Moje roke so moj jezik, smo osvetlili značilnosti tega jezika, se vprašali, kakšne so razlike pri znakovnem jeziku med različnimi narodi in kako hitro se ga da naučiti. Skoraj vsak človek naj bi že znal 500 kretenj. Vir fotografije: theguardian.com


11.11.2014

Skrivnosti pisave skozi grafologijo

Kakor ni dveh identičnih prstnih odtisov, tako tudi ni dveh enakih pisav. Kot navajajo grafologi, pisava odseva celotni psihofizični ustroj človeka. Na prvi pogled ta misel vzbuja strah, saj s podpisom pustimo svoje sledove na številnih javnih krajih. Verjetno pa le ni tako preprosto, da bi lahko razkrili najbolj skrite kotičke naše duše tudi ob podpisu dokumentov in besedil. Kaj resnično lahko izvemo iz pisave? V kolikšnem obsegu se je mogoče grafologije izučiti, smo vprašali avtorico knjige Skrivnosti pisave Jožico Leskovar in sodnega izvedenca za preiskovanje pisav Boruta Pogačnika. Vir fotografije: subscribe.ru


04.11.2014

Prevajanje s podnapisi

Prevajanje za filme opisujejo kot lovljenje ravnotežja na vrvi. Gre namreč za kompleksno prevajanje, ki ni omejeno le na prenos pisnega ali govorjenega besedila iz izhodiščnega v ciljni jezik. Podnapisi ali podnaslovi, kot jim tudi pravijo, ne morejo obstajati neodvisno, brez slike in zvočne podlage. Le skupaj z vidnimi, govornimi in zvočnimi dražljaji lahko ustvarijo razumljivost in užitek ob gledanju filma, ob tem pa morajo poskrbeti za to, da je napor pri procesiranju vseh informacij čim manjši. V Jezikovnih pogovorih smo se spraševali o strategijah filmskega prevajanja. Gostji sta bili prevajalki Ana Bohte in Barbara Müller. Na fotografiji primer napake v prevodu. Prevajalec je pri prevodu termina Silicon Valley uporabil Silikonska, namesto Silicijeva dolina. Vir: prevodialkemist.si


28.10.2014

Fran – »google slovenskih slovarjev«

Na spletu je prosto dostopen nov slovarski portal Fran, ki ga avtorji imenujejo »google slovenskih slovarjev«. Uporaben je tako za zahtevnejše namene, kot so razlage znanstvenih izrazov, ali pa za preprostejše, kot je pomoč pri reševanju križanke. Fran obsega 20 slovarjev z več kot pol milijona slovarskih opisov, ki prikazujejo slovenščino od 16. stoletja do danes. Poleg tega vsebuje še dialektološki atlas, dve svetovalnici in je povezan z različnimi jezikovnimi zbirkami ter korpusi. O tem, kaj vse Fran zmore, smo se pogovarjali z njegovim urednikom dr. Kozmo Ahačičem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: Vir fotografije: timeshighereducation.co.uk


21.10.2014

SSKJ2

Najnovejša izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika združuje znanje več generacij jezikoslovcev. Od izdaje prve od petih knjig je minilo štiriinštirideset let; če bi ga pripravljal en sam človek, bi ga izdeloval 500 let oziroma skoraj milijon ur. V Jezikovnih pogovorih smo pogledali, kako so svoj slovar v najzgodnejših začetkih pripravljali Francozi, se vprašali, kako slovar skupaj z enciklopedijo in atlasom zaokrožuje vednost o Sloveniji in pregledali njegovo najnovejše besedje. Vir fotografije: Mladinska knjiga


14.10.2014

80-letnica Slavističnega društva Slovenije

Ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije smo se o pomembnejših mejnikih društva pogovarjali s prejšnjo predsednico dr. Božo Krakar Vogel in novo predsednico dr. Andrejo Žele. Med drugim smo se uzrli tudi v čas oblikovanja naše samostojne države, v katerem je odmevno vlogo odigrala društvena akcija slovenščina v javnosti. Vir fotografije: pixbay.com


07.10.2014

Lingvistična olimpijada v Pekingu

Na letošnji lingvistični olimpijadi, ki je potekala v Pekingu, je Slovenija dobila srebrno medaljo. Priborila jo je Lara Jerman. V Jezikovnih pogovorih smo se s slovensko ekipo pogovarjali o tekmovanju na lingvistični olimpijadi, na kateri je odločilna sposobnost logičnega razumevanja sistema jezika. Na fotografiji slovenska ekipa na lingvistični olimpijadi v Pekingu: Lara Jerman (ŠC Rudolfa Maistra Kamnik), Teja Močnik (Škofijska klasična gimnazija), Vivian Mohr (II. gimnazija Maribor) in Uroš Prešern (Gimnazija Novo mesto). Uroš je prejel pohvalo. Vir: Osebni arhiv Lare Jerman


30.09.2014

100-letnica lektorata za slovenski jezik Karlove univerze v Pragi

Ustanovitev lektorata za slovenski jezik na Karlovi univerzi v Pragi je bila v veliki meri odvisna od entuziazma Jožefa Skrbinška. Ko mu je Ministrstvo za uk in bogočastje pred sto leti izdalo potrdilo za poučevanje na praški univerzi, je postavilo tudi pogoj, da si poišče delovno mesto, od katerega bo lahko živel, ker mu ministrstvo plače ne more priskrbeti. Če sklepamo po njegovi narodni zavesti, je nalogo brez pomisleka sprejel. O delu tega zanimivega Slovenca, ki je med 1. svetovno vojno za ranjene slovenske vojake zbiral slovenske knjige, smo se pogovarjali z Andrejem Šurlo, učiteljem slovenskega jezika na Katedri za južnoslovanske in balkanistične študije na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Na fotografiji pečat Karlove univerze v Pragi, vir: Wikipedia


23.09.2014

Skupina za ohranjanje rodilnika

Ali je rodilnik pri zanikanju ogrožena vrsta? Ali bi se morali zganiti in mu dati več besede? Kako lahko izumrtje rodilnika pri zanikanju vpliva na druge besedne vrste v našem jezikovnem ekosistemu? O tem smo se pogovarjali z ustanoviteljicama Skupine za ohranjanje rodilnika pri zanikanju na družabnem omrežju Facebook Nežo Sečnik in Ano Urbanc, gostili pa smo tudi dr. Hotimirja Tivadarja, člana Pravopisne komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Vir fotografije: blogs.stlukesct.org


16.09.2014

Uvajanje tujih jezikov v osnovne šole

Z novim šolskim letom se postopoma uvaja prvi obvezni tuji jezik v drugi razred osnovnih šol. Kaj to pomeni za šole in šolarje? Kako so se na uvajanje odzvale posamezne slovenske regije? Kakšne so mednarodne smernice uvajanja tujih jezikov v osnovne šole? O tem smo se pogovarjali z magistrico Katico Pevec Semec z Oddelka za osnovno šolo na Zavodu za šolstvo in doktorico Karmen Pižorn, docentko za didaktiko angleščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vir fotografije: poliglotti4.eu


09.09.2014

Cerkev slovenskega jezika

Primož Trubar se je vrnil iz izgnanstva in pred 450 leti na Kranjskem dokončal Cerkovno ordningo. Zakaj je bil kljub svoji starosti tako motiviran, da se vrne in napiše delo, ki vzpostavlja slovenščino kot jezik vseh cerkvenih obredov? V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili zgodovinske okoliščine nastanka tega njegovega dela, ki je razstavljeno v Narodni in univerzitetni knjižnici. Za razstavo, naslovljeno Cerkev slovenskega jezika, so Nemci posodili izvorni izvod, ki so ga lani nepričakovano odkrili v mestnem arhivu v Memmingenu. Gost oddaje je dr. Jonatan Vinkler, urednik Trubarjevih zbranih del. Foto: MMC/Miloš Ojdanić


02.09.2014

Cerkovna ordninga se je vrnila v Slovenijo

Prvo delo v slovenskem jeziku, ki je bilo namenjeno samo intelektualnemu bralcu, se je za en mesec vrnilo v Slovenijo. Izvod Cerkovne ordninge Primoža Trubarja, ki so ga lani nepričakovano odkrili v Memmingenu v Nemčiji, bo od četrtka, 4. septembra 2014, na ogled na razstavi Cerkev slovenskega jezika, ki jo pripravljajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih bomo osvetlili prizadevanja, da je to delo, ki velja za spomenik slovenskemu jeziku, prišlo v Ljubljano, in možnost, da bi ga od Nemčije odkupili. Vir fotografije: Ministrstvo za kulturo


Stran 24 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov