Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

726 epizod

Jezikovni pogovori

726 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

01.03.2012

Skalarjev rokopis

Rokopis katoliškega duhovnika Adama Skalarja velja za vezni člen jezikovnega knjižnega oblikovanja v gorenjskem narečnem prostoru. Skupaj z rokopisoma iz pražupnije Kranj zapolnjuje navidezno štiri stoletno praznino med Rateško-celovškim rokopisom in natisnjenimi deli Mihaela Paglovca. O značilnostih Skalarjevega rokopisa, ki je nastal v 17. stoletju in njegovem pomenu za razvoj knjižnega jezika smo se pogovarjali z dr. Martin Orožen. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec. Vir fotografije: spletna stran Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja


12.07.2011

O zgodovini branja

Na odnos do branja vpliva poleg pismenosti in knjižnih naklad tudi posameznikov življenjski slog, navade in običaji. Zakaj je bilo v antiki branje na slabem glasu? Kdaj se je uveljavilo tiho branje? S kakšnimi navodili so v preteklosti spodbujali k branju širšo javnost? O zgodovini branja in bralnih navadah v oddaji Jezikovni pogovori z doktorico Anjo Dular, vodjo knjižnice Narodnega muzeja Slovenije. Vir fotografije: blogspot.com


12.08.2014

S Facebookom do pravilnejše slovenščine?

Ali bi si do pravilnejše rabe slovenščine raje pomagali s Facebookom kot pa s slovarjem slovenskega knjižnega jezika ali s pravopisom? Čeprav se morda komu zdi čudno, se to že dogaja, saj na tem socialnem omrežju obstajajo skupine, ki dajejo jezikovne nasvete, opozarjajo na jezikovne napake v medijih, oglasih in drugih javnih mestih ali pa zgolj obveščajo o jezikovnih zanimivostih in aktualnih dogodkih. Imenujejo se Razgibane vejice, Pazi na jezik, Za vsaj približno pravilno rabo slovenščine, Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju in Jezikovalci. Gostili smo nekaj urednikov teh skupin, ki jim je to delo v veliko veselje. Vir fotografije: www.cephlasparks.com


05.08.2014

Vplivi e-sporazumevanja

Elektronsko sporazumevanje se je v dvajsetih letih uveljavilo tudi pri nas, saj je polovica Slovencev uporabnikov interneta, skoraj 40 odstotkov pa jih uporablja Facebook. To število bo v prihodnosti še večje, kar pa bo vplivalo tudi na uveljavljeno podobo jezika, saj ima elektronsko sporazumevanje svoje posebnosti in zakonitosti. Kako bo oblikovalo podobo slovenskega jezika? Ali se bomo v prihodnosti učili drugačnih pravil in slovnice? Kaj se bo zgodilo s knjižno normo? se bomo spraševali skupaj z dr. Mojco Nidorfer Šiškovič, vodjo strokovne službe na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. Vir fotografije: http://www.ferviddesigns.com/blog.html


29.07.2014

Razvezani jezik

Ali ste vedeli kaj je čikoperc? To je v stari ljubljanščini pepelnik moje babice, je zapisal soustvarjalec prostega slovarja žive slovenščine Razvezani jezik. V njem boste našli še številne druge izraze poulične slovenščine kot so: gumištrudl, babenberg, enoluknjičar in filutek. V desetih letih so anonimni pisci v ta spletni slovar prispevali skoraj štiri tisoč gesel. Pri projektu so izdali tudi slovar v knjižni obliki in ga dali v javno rabo, saj ima oznako Creative Commons. O Razvezanem jeziku, ki je edinstven tudi v mednarodnem prostoru, smo se pogovarjali s soustanoviteljico projekta Alenko Pirman in jezikoslovko Kajo Dolar. Vir fotografije: http://razvezanijezik.org/


22.07.2014

Nastanek Dalmatinove Biblije - 430 - ta letnica izdaje

Dalmatinova Biblija je eden največjih kulturnih dosežkov v zgodovini slovenskega naroda. Z njo smo se Slovenci uvrstili na 14-to mesto med narodi, ki so natisnili sveto pismo v svojem lastnem jeziku. To nas postavlja v družbo največjih držav današnje Evrope. Kako je iz čudežnega dečka slovenskih protestantov zrastel mož, ki je prevedel prvo slovensko biblijo? Kako je Dalmatin reševal prevajalske izzive? Kakšna je bila finančna plat nastajanja in prodaje njegovega velikega dela? O tem v oddaji, ki jo je napisal dr. Kozma Ahačič.


22.07.2014

Nastajanje Dalmatinove Biblije - 430-ta letnica izdaje

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.


15.07.2014

Narod jezika

Izraz Slovenci se prvič pojavi pri Primožu Trubarju, do njegove uveljavitve pa je prišlo šele v 19. stoletju, vendar pa je slovenski jezik obstajal že dalj časa. Prve sledove lahko najdemo že v 10. stoletju v Brižinskih spomenikih, v Stiškem in Rateškem rokopisu pa se že od 14. stoletja naprej kaže pristna narava slovenščine, ki se loči od drugih slovanskih jezikov in narečij. Ali je slovenski jezik najstarejši temelj slovenske identitete? Z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem se bomo pogovarjali o konstitutivnosti slovenščine v procesu oblikovanja slovenstva. Foto: Brižinski spomeniki (vir: RTV SLO)


08.07.2014

Jezikovna praksa priseljencev iz Bosne in Hercegovine

Pri Bošnjakih, ki živijo v Sloveniji, prihaja do različnih jezikovnostičnih pojavov, saj vsakodnevno uporabljajo slovenščino in svoj materni jezik. Kakšna je njihova raba jezikov v zasebnih in javnih govornih položajih? Koliko jih aktivno govori oba jezika? Kako so na pojmovanje njihove jezikovne identitete v Sloveniji vplivale družbene in politične spremembe v Bosni in Hercegovini? O tem z Amro Halilović, soavtorico Bosansko-slovenskega slovarja, ki sta ga pred nekaj dnevi izdala Slavistični komite iz Sarajeva in kulturno-izobraževalni zavod Averroes.


01.07.2014

Okno slovenščine v svet

Seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo v svoji 50-letni zgodovini za slovenščino pomeni okno v svet. S Slovenci, z našo kulturo, literaturo in jezikom so v 50-ih letih seminarja prišli v stik tujci s skoraj vseh strani sveta. Nekatere smo tako navdušili, da so svoje življenjsko poslanstvo posvetili slovenščini in v svojih državah razvijali lektorate ter univerzitetne slovenistike. Kakšno je bilo poslanstvo seminarja med blokovsko razdelitvijo sveta? Kako je spodbudil razvoj slovenistik po svetu? Kakšna je njegova prihodnost danes? O tem v Jezikovnih pogovorih z akademikom dr. Matjažem Kmeclom, ki je sodeloval pri oblikovanju seminarja v njegovih najzgodnejših začetkih in mu dvakrat tudi predsedoval, ter dr. Hotimirjem Tivadarjem, predsednikom 50. Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo.


24.06.2014

Osamosvojitev jezika

Pred 23-imi leti se je skupaj z našo državo osamosvojila tudi slovenščina. V takratni skupni državi Jugoslaviji pri nas ni bila edini uradni jezik, zato so nastajali nesporazumi in spori. Kako se je slovenščina uveljavljala kot uradni jezik po 2. svetovni vojni? Kako so jo uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji? Kakšni so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela prednost? O tem, kakšna je bila osamosvojitev slovenščine, na večer pred dnevom državnosti v Jezikovnih pogovorih z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem. Vir foto: Wikipedija


17.06.2014

Wikipedia kot metafora sodobne pismenosti

»Wikipedija in sestrska spletišča so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Odprta so za ustvarjalno sodelovanje za vsakogar. Študente, zaprte v geto šolskega znanja, ki je pogosto namenjeno samo sebi, soočajo z resničnim strokovnim življenjem in tako krepijo njegovo družbeno odgovornost,« je zapisal dr. Miran Hladnik, redni profesor na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o soustvarjanju Wikipedije, ki je lahko tudi metafora za sodobno pismenost. Pisanje na Wikipediji je veščina aktivne pismenosti, ki zahteva od posameznika osnovno računalniško znanje, predvsem pa pozitivno naravnano zavest, da je svet lahko nekoliko boljši tudi z enim samim klikom miške, saj se z Wikipedijo ustvarja brezplačno znanje. Vir fotografije: www.dw.de


10.06.2014

Pomen Wikipedije za jezikovni obstoj

»Wikiji« so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj institucij. Wikiji so metafora sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe,« je zapisal dr. Miran Hladnik. Po njegovem mnenju je bila slovenščina v 16-em stoletju s prevodom Biblije na 11-em mestu, letos pa je v skupini vitalnih jezikov po številu in kakovosti člankov na Wikipediji na 40-em mestu. Koliko je posvojitev Wikipedije nujna za naš jezikovni in kulturni obstoj? O tem z dr. Miranom Hladnikom, rednim profesorjem na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«. Foto: http://wiki.theinternetcourse.net


03.06.2014

Tolkalni terminološki slovar

Kaj so dadaíko, darabúka, djún djún in kabása? To so tolkala, ki so prišla k nam z Japonske, iz Afrike in arabskega sveta. Zapis njihovih imen je prilagojen slovenskemu izgovoru v Tolkalnem terminološkem slovarju, ki je prvi razlagalni slovar sodobnega slovenskega tolkalnega izrazja s tujejezičnimi ustrezniki. V delu so predstavljena številna druga zanimiva glasbila, predvsem pa slovar odgovarja na izzive, ki se pojavljajo ob naraščajoči priljubljenosti tolkal v Sloveniji. Z njimi se srečujejo v poklicnih orkestrih, glasbenem šolstvu in v amaterskih pihalnih godbah. V Jezikovnih pogovorih sta bila gosta avtorja Tolkalnega terminološkega slovarja Franci Krevh, orkestrski glasbenik, in Marjeta Humar, slovaropisna strokovnjakinja iz Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


27.05.2014

Slovenščina v Pekingu

Na Univerzi za tuje študije v Pekingu od leta 2009 deluje lektorat slovenskega jezika. Njegova ustanovitev in odprtje je posledica dogovora med tedanjim predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barossom in kitajskim političnim vrhom. Po tem dogovoru naj bi na Kitajskem poučevali vse uradne jezike Evropske unije. V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili posebnosti poučevanja slovenščine v Pekingu. Gostja je bila Natalija Toplišek, nekdanja vodja lektorata za slovenski jezik na prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Foto: www.east-westconnection.com


20.05.2014

Zakaj se Kitajci učijo slovenščine?

Zakaj bi se Kitajec učil slovenščine? Če želi odpreti restavracijo v Sloveniji, je želja po znanju našega jezika razumljiva. Če pa se v Pekingu študent odloči za obiskovanje pouka slovenskega jezika, je to nekaj povsem drugega. Kitajski študentje imajo namreč veliko študijskih obveznosti, ki so pogojene z željami njihovih staršev in socialnim statusom, ki ga želijo doseči v življenju. Znanje slovenskega jezika pa na te dejavnike na Kitajskem nima večjega vpliva. Kako in zakaj se učijo kitajski študentje naš jezik? Kakšne so posebnosti kitajskega izobraževanja? Kakšen je odnos med učiteljem in učencem na Kitajskem? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Toplišek, nekdanjo vodjo lektorata za slovenski jezik na prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Foto: www.telegraph.co.uk


13.05.2014

Nevarna razmerja med pisnim in govorjenim jezikom

Od prve slovenske knjige naprej se je slovenščina razvijala v enoten pisni jezik, govorjeni jezik pa se je razvijal v različne smeri, glede na regionalni izvor govorcev. Zato smo do konca drugega tisočletja imeli bolj ali manj določeno pisno podobo knjižnega jezika, medtem ko je bila govorjena manj enotna. Posledica tega je problematično normiranje pravorečne podobe v normativnih priročnikih. O tem smo se pogovarjali s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete univerze v Ljubljani. Foto: luthfispace.blogspot.com


06.05.2014

Slovenščina med porabskimi Slovenci

Po trianonski pogodbi in določitvi novih meja je leta 1920 devet slovenskih vasi postalo odrezanih od Prekmurja in širšega slovenstva. Mejo pa je pozneje še dodatno utrdila in naredila neprepustno železna zavesa. Sedem desetletij izoliranosti porabskih Slovencev od svoje domovine je močno zaznamovalo njihov odnos do slovenskega jezika. Ta se bistveno ni spremenil tudi s padcem komunizma in vstopom Slovenije v Evropsko unijo. O preteklih in sedanjih vidikih slovenščine med porabskimi Slovenci smo se pogovarjali z dr. Marijo Bajzek Lukač, predavateljico na slovenistiki Filozofske fakultete univerze Loránda Eötvösa (ELTE) v Budimpešti.


29.04.2014

Reportaža o madžarski slovenistiki

Obiskali smo slovenistiko Filozofske fakultete univerze Loránda Eötvösa (ELTE) v Budimpešti, ki je ena osrednjih madžarskih univerz. Z znanjem slovenščine nas je presenetil mlad Madžar Előd Dudás, ki svojo doktorsko disertacijo namenja madžarsko-slovenskim jezikovnim stikom. Gostje Jezikovnih pogovorov pa so bili tudi dekan Filozofske fakultete dr. Tamás Dezső, lektor dr. Mladen Pavičić in študent György Rágyanszki. Vir foto: wikimedia commons


22.04.2014

Pomenski pogoji sporazumevanja

Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom, to so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji zadnji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k Logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim se bomo pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja. Vir foto: cspearsmassage.com


Stran 25 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov