Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

725 epizod

Jezikovni pogovori

725 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

08.04.2014

Ustoličenje koroških vojvod v slovenskem jeziku

Letos je 600. obletnica zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode v slovenskem jeziku na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Za zadnjega je bil ustoličen Habsburžan Ernest Železni, obred umestitve pa je nazoren primer družbene pogodbe med vladarjem in družbo, ki se je kazal tudi v odnosu do slovenskega jezika. O zgodovinskih, jezikovnih in aktualnih vidikih tega dogodka se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z zgodovinarjem in kustosom v Koroškem pokrajinskem muzeju Marjanom Kosom. Foto: Wikipedia


01.04.2014

Ovčice, kleklji, paličice…

»Delo Ljudmile Bokal je prvi avtorski slovar klekljarskih izrazov in tudi prvi slovar na celotnem rokodelskem področju. Skoraj za vse rokodelske panoge v Sloveniji še nimamo temeljnih del, med katerimi so poleg raznih (tehnoloških) priročnikov in navodil tudi slovarji izrazov, ki zajemajo tako gradiva, delovne postopke kot tudi izdelke. Poleg temeljnih tehnoloških znanj in delovnih postopkov pomeni prav izrazje enega osnovnih temeljev vsakega rokodelskega prizadevanja ter ustvarjalnosti. Klekljarski slovar izhaja iz žirovskih del pisateljice Tončke Stanonik in poleg klekljarskih izrazov iz žirovskega govora popolnoma pravilno vključuje tudi izraze iz zgodovine klekljanja čipk in iz sosednjih območij, t.j. Idrijskega, Selške in Poljanske doline,« je v znanstveni recenziji Malega klekljarskega slovarja zapisal Janez Bogataj. V Jezikovnih pogovorih bomo gostili avtorico slovarja Ljudmilo Bokal in Tončko Stanonik, ki je literalizirala umetnost bele niti.


25.03.2014

Besedje stavbne dediščine

Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. Zanimiv je tudi pomen besede gospodar v slovenski stavbni dediščini. Gre za glavni tram v hiši, najpomembnejši konstrukcijski element stropa. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture z dr. Borutom Juvancem, rednim profesorjem na Fakulteti za arhitekturo, in dr. Domnom Zupančičem, docentom na Fakulteti za arhitekturo. Z avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture smo se pogovarjali tudi o tem, kako besedje slovenske domačijske arhitekture odseva smisel bivanja.


18.03.2014

Prekmurska slovnica Avgusta Pavla

Med drugo svetovno vojno so madžarske okupacijske oblasti Avgustu Pavlu naročile, da napiše slovnico vendskega jezika. Z njo so želeli Madžari dobiti znanstveno delo, ki bi dokazovalo neslovenskost prekmurskega jezika in bi opozorilo na posebni, od slovenščine neodvisni vendski jezik. S tem bi dobili ideološko napisano jezikoslovno delo, ki bi podpiralo priključitev Prekmurja madžarski. Avgust Pavel pa njihovih pričakovanj ni izpolnil. Dokončal je dolgoletno delo in napisal slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika, kar so promadžarsko usmerjeni cenzorji prepoznali, zato so njen natis zaustavili. Gre za prvo znanstveno slovnico prekmurščine s čemer je ta jezik prvič normiran in predpisan. Pavel je s slovnico postavil jezikovni spomenik za ohranitev prekmurskega jezika. O okoliščinah nastanka Prekmurske slovenske slovnice in pomenu tega dela za zgodovino slovenskega knjižnega jezika v Jezikovnih pogovorih z dr. Markom Jesenškom, rednim profesorjem za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Mariboru, in dr. Zinko Zorko, upokojeno zaslužno redno profesorico za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo Filozofske fakultete v Mariboru.


11.03.2014

Življenje glagolov

Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela je monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše.


04.03.2014

Materni jezik pri ameriških Slovencih

Mlajše generacije v slengu večkrat uporabljajo izraz muvanje, vendar ta in drugi podobni niso nastali le pod vplivom ameriške popkulture pri nas, ampak so se izoblikovali že med prvo predvojno generacijo izseljencev v Združene države Amerike. Tamkajšnja prva generacija Slovencev je ostala enojezična in se ni nikoli v celoti naučila angleškega jezika. Čeprav so živeli v bolj zaprtih skupnostih, pa je imel angleški jezik nanje vendarle vpliv. Kakšen je bil in kako je slovenščina živela med njimi, v Jezikovnih pogovorih z dr. Nado Šabec, redno profesorico z oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Mariboru.


25.02.2014

Lokalni jeziki za globalno državljanstvo

Človeštvo je jezikovno izjemno raznoliko, saj govori okrog sedem tisoč jezikov. Vendar jezikovna raznolikost ne pomeni le učenja največjih jezikov, ampak tudi skrb za manjše, lokalne jezike. V Jezikovnih pogovorih smo se posvetili jezikovnemu izobraževanju v osnovni šoli. Vprašali smo se, kako lahko učenje tujih jezikov vpliva na učenje maternega jezika, kako zahtevno je za otroke preklapljanje iz enega jezika v drugega in ali je večjezičnost res dobra za vse ali le za nekatere. Gostje so bili: dr. Darija Skubic, doc. za didaktiko slovenščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Karmen Pižorn, doc. za področje didaktike angleščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in dr. Janez Dular, nekdanji direktor Urada za slovenski jezik.


18.02.2014

Samoumevnost besede?

Beseda je kot jezikovna enota samoumevna. Je nekaj, kar navadno sprejemamo brez razmisleka. Kako pa je v jezikoslovju? Ali je predmet formalne analize in v kolikšni meri jo je sploh mogoče opredeliti? O tem v Jezikovnih pogovorih z dr. Primožem Vitezom, jezikoslovcem s Filozofske fakultete v Ljubljani.


11.02.2014

Beremo s tačkami

Pes je res človekov najboljši prijatelj. Lahko ga rešuje in rehabilitira, pri projektu Beremo s tačkami pa ga celo spodbuja k branju. Otroci, ki imajo odpor do branja, prihajajo v Knjižnico Šiška z navdušenjem brat psom, ki jih spremljajo usposobljeni vodniki. Gre za metodo, ki jo izvajajo vodniki psov. Zgleduje se po programu R.E.A.D. (Reading Education Assistence Dogs), ki v Združenih državah Amerike poteka že vrsto let. Jedro izobraževalnega procesa je, da otrok lažje bere psu, ker ga ta popolnoma sprejema; na napake pri branju pa vodnik opozori otroka prek psa in sicer tako, da ga vpraša: Ali misliš, da je kuža prebrano razumel? Zanimanje za projekt je veliko, čakalna vrsta je dolga, sodelujoči pa vse počnejo prostovoljno. O projektu Beremo s tačkami smo se pogovarjali s koordinatorico Mojco Poberaj, vodnico psov Marijo Trontelj in materjo otroka, ki "bere s tačkami, " Majo Leben.


04.02.2014

Pismenost v OECD

Mednarodna primerjalna študija PISA je pokazala, da so slovenski 15-letniki v matematični in naravoslovni pismenosti boljši od povprečja vrstnikov iz držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD ter njenih partneric. Slabši od povprečja pa so v bralni pismenosti. V Jezikovnih pogovorih smo se o zadnjih ugotovitvah te raziskave pogovarjali z direktorico Pedagoškega inštituta in nacionalno koordinatorico raziskave Mojco Štraus.


28.01.2014

Tehnike tolmačenja

Profesionalni tolmači imajo strogo oblikovano etiko, saj njihovo delo lahko vpliva na razumevanje informacij, ki so lahko ključne za potek sodnih procesov, zasedanj evropskega parlamenta, mednarodnih srečanj državnikov… Gre torej za odgovoren poklic, ki zahteva tudi posebne spretnosti, znanja, kognitivne sposobnosti, značajske lastnosti in tudi psihofizično vzdržljivost. O posebnostih poklica profesionalnega tolmača in tehnikah tolmačenja smo se pogovarjali z Jano Veber, predsednico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije.


21.01.2014

Prednosti dvojine

Obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk. Slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se številk ‘ena’ in ‘dve’ naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. To sta ugotovila jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici Franc Marušič in Rok Žaucer. V zelo vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences sta objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo. V čem so torej slovenski otroci zaradi dvojine v prednosti, v tokratni oddaji z dr. Francem Marušičem.


14.01.2014

Vojaški jezik

Slovenščino so v vojski v polnosti začeli uporabljati šele po nastanku samostojne države. Takrat so se pojavile tudi večje potrebe po razvoju strokovnega vojaškega izrazoslovja, ko pa smo se vključili v zvezo NATO, je mednarodna vojaška skupnost pred nas postavila nove jezikovne izzive. Kdaj so se pojavili prvi vojaški zapisi v slovenskem jeziku? Kako smo razvijali vojaški jezik v času nekdanje države Jugoslavije, v kateri so uradno poveljevali v srbohrvaščini? Kakšne so posebnosti vojaškega izrazja, smo se pogovarjali z dr. Tomom Korošcem, zaslužnim profesorjem ljubljanske univerze.


07.01.2014

170-letnica Škrabčevega rojstva

Na današnji dan se je pred 170. leti rodil pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenske fonetike. V Jezikovnih pogovorih smo orisali njegovo življenje in delo ter objavili pisma, ki jih je za prvi Škrabčev simpozij zbral akademik Jože Toporišič.


31.12.2013

Slovenščina na Poljskem

Poljska je država, ki ima najbolje razvit študij slovenistike v tujini, saj na Poljskem na šestih fakultetah študira slovenščino kar 700 študentov. Eden najzaslužnejših za tak status našega jezika je poljski jezikoslovec Emil Tokarz, ki mu je Univerza v Ljubljani podelila zlato plaketo. Razvil je univerzitetno slovenistiko od lektorata do diplomskega in podiplomskega študija in prav njegova zasluga je, da slovenistiko učijo na šestih poljskih fakultetah; skupaj z ženo Boženo - literarno zgodovinarko, ki tudi predava na slovenistiki - promovira slovensko književnost, ustanovila pa sta tudi slovensko-poljsko društvo. Z Emilom Tokarzom smo se pogovarjali o njegovih prvih stikih s slovensko kulturo, kulturnih vezeh med Poljaki in Slovenci ter o slovenistiki na Poljskem.


24.12.2013

Jezik miru

Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja poseben jezik, ki bi mu lahko rekli jezik miru? Kdo ga govori? Ali se ga je potrebno priučiti, ali le prebuditi? Smo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je prav mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u.


17.12.2013

Predavanja v angleščini

Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleškem jeziku. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študenti na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleškem jeziku. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, smo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob.


10.12.2013

Izzivi tolmačenja

Prvi znani profesionalni tolmači so delovali v starem Egiptu in so se imenovali dragomani. Staro egipčanske dinastije so jih izobraževale za trgovinske, vojaške, upravno-administrativne in religiozne namene. Konferenčno simultano tolmačenje, kakršno poznamo danes, pa se je v praksi začelo uveljavljati po 2. svetovni vojni na nürnberških procesih, torej na sojenju nacističnim vojnim zločincem. Pri nas za uveljavljanje standardov, načel in razmer za delo tolmačev skrbi Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije - letos zaznamuje 40-letnico delovanja. Gostja v Jezikovnih pogovorih je predsednica tega združenja, Jana Veber.


03.12.2013

Prešernova jezikovna strategija

Na Ta veseli dan kulture – Prešernov rojstni dan – smo prisluhnili pogovoru s prešernoslovcem, akademikom dr. Borisom Paternujem. Govorili smo o aktualnosti Prešernove jezikovne strategije, ki med drugim velja za estetsko promocijo slovenskega jezika.


26.11.2013

Evropsko slovaropisje v digitalni dobi

V Evropskem programu znanstvenih in tehnoloških raziskav, imenovanem COST, 25 držav sodeluje pri projektu, ki odpira nove razmisleke o digitalnem slovaropisju v Evropi. Slovenska predstavnika v upravnem odboru projekta sta dr. Simon Krek in dr. Iztok Kosem. Z njima smo se pogovarjali o aktualnih smernicah in prelomnosti prehoda slovarjev iz papirnate v digitalno obliko ter se vprašali, kje je na tem področju Slovenija.


Stran 26 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov