Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

725 epizod

Jezikovni pogovori

725 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

09.06.2015

Manjšalnice v slovanskih jezikih

Na mariborski Filozofski fakulteti so pripravili Mednarodno znanstveno konferenco Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem komiteju slavistov. Srečanje so namenili manjšalnicam v različnih slovanskih jezikih in vprašanjem, ki se pojavljajo pri prevajanju le-teh v neslovanske jezike. Sodelovalo je 57 slavistov, od tega 34 tujih iz 16 držav in 23 domačih jezikoslovcev. Z udeleženci konference se je pogovarjala Natalija Sinkovič, prevode je bral Zoran Turk.


11.03.2013

Jjjjjj-jecljanje

Jecljanje je pojav, ki lahko doleti vsakega človeka, ne glede na starost. Med najbolj znanimi osebami v zgodovini naj bi jecljali Mojzes, Hipokrat, Aristotel, Julij Cezar, ki je verjetno prav zaradi jecljanja tvoril kratke stavke, kot je: Prišel, videl, zmagal, jecljal je tudi angleški kralj Jurij VI, o njegovem jecljanju so posneli film Kraljevi govor, med jecljavci so bili tudi Isaac Newton, Charles Darwin, Winston Churchill, Lenin, Elvis Presley in mnogi drugi. Zakaj pride do jecljanja? Kakšne so najslabše, kakšne pa najboljše metode proti jecljanju? Ali nekdo jeclja tudi, ko je sam, ali pa zajeclja le, ko je v družbi? Ali se lahko jecljanje odpravi za stalno? O vsem tem smo se pogovarjali z Vlasto Podbrežnik, logopedinjo in predsednico Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, ter jezikoslovcem Kozmo Ahačičem.


26.05.2015

Jezikovna identiteta Uskokov v Beli Krajini

V Beli krajini so se v 16. stoletju naselili Uskoki – srbska etnična skupina, ki je do danes ohranila svoj jezik. V petih stoletjih je njihov domači jezik prevzel številne slovenske jezikovne elemente, danes pa ga uporablja le še najstarejša generacija. O jezikovnih smernicah in kulturnih značilnostih potomcev Uskokov v Beli krajini v Jezikovnih pogovorih z dr. Tanjo Petrovič, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.


19.05.2015

Dediščina frazemov

Frazemi so del bogate kulturne dediščine, saj so pričevalci preteklih in sedanjih običajev ter navad. Kateri so izvorni slovenski frazemi? Kaj nam povedio o slovenskem jeziku in narodu? Kakšen je kulturni pomen frazeologije? Gost je bil dr. Janez Keber.


12.05.2015

Tvitanje/čivkanje kot posebna vrsta jezika?

Za spletno socialno omrežje Twitter (slovenska ustreznica bi bila mogoče lahko Čivkar) je veljala kritika, da se na njem objavljajo vsebinsko prazna sporočila. Vendar praksa rabe 140 znakov kaže drugače. Tvitanje ali čivkanje daje prostor za izražanje osebnega stališča širokemu krogu občinstva in je pogosto tudi vir pomembnih družbenopolitičnih informacij. Prav tako je presenetljiva ugotovitev, da je kar 70 odstotkov tvitov zapisanih v standardni slovenščini. Ali lahko govorimo o tvitanju oz. čivkanju kot posebni vrsti jezika? Kakšni so jezikovni standardi Twitterja? Kakšni tviti oziroma čivi so najodmevnejši? Gostja je doc. dr. Darja Fišer, vodja nacionalnega projekta JANES, ki je namenjen virom, orodjem in metodam za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine. Vir fotografije: nydailynews.com


05.05.2015

Jezikovna forenzika

V Angliji so odkrili morilca, ker je z mobilnega telefona svoje žrtve pošiljal kratka sporočila. K temu so pripomogli jezikovni forenziki, ki lahko iz natipkanih besedil ugotovijo spol, starost, izobrazbo, regionalno pripadnost in psihološki profil. Gredo pa jezikovni forenziki po jezikovnih sledeh tudi v drugačnih besedilih. Tovrstne analize se uporabljajo pri iskanju avtorjev grozilnih pisem, ugotavljanju avtorstva raziskovalnih nalog in literarnih besedil, v zadnjem času pa tudi pri zaposlovanju in ugotavljanju navad kupcev. O metodah jezikovnih forenzikov smo se pogovarjali z dr. Ano Zwitter Vitez.


28.04.2015

Jezik, živali in evolucija

Čeprav lahko nekateri papagaji odlično posnemajo človekov govor, ne morejo samostojno tvoriti gramatike in semantike. Koliko je sporazumevanje med živalskimi vrstami blizu človekovemu jeziku? Kakšna je vloga jezika v evoluciji? Kako jezik vpliva na človekovo dojemanje sveta? Gosta oddaje sta psiholog dr. Simon Brezovar in kognitivni znanstvenik dr. Urban Kordeš. Vir fotografije: lingvo.info


21.04.2015

Jezikovni temelji mišljenja

Koliko so jezikovne zmožnosti temeljne za človekovo mišljenje? Ali se z izgubo besednega zaklada pojavi tudi okrnjeno mišljenje? Kako na dojemanje sveta vplivajo razlike med posameznimi jeziki? Gosta oddaje sta bila psiholog dr. Simon Brezovar in kognitivni znanstvenik dr. Urban Kordeš. Vir fotografije: lingholic.com


14.04.2015

Prevajalci med kulturnimi posredniki in menedžerji

V Ljubljani bo potekal mednarodni projekt Transstar Europa, med drugim namenjen izobraževanju študentov in mladih strokovnjakov iz osmih evropskih držav na področju literarnega prevajanja in evropskega kulturnega menedžmenta. Podrobneje smo ga predstavili v oddaji, ob tem pa spregovorili predvsem tudi o specifikah prevajanja leposlovja, o vlogi literarnih prevajalcev nekoč in danes ter o izobraževanju mladih prevajalcev pri nas. Gostje v studiu so bili Tanja Žigon, koordinatorica projekta Transstar Europa za Slovenijo, Amalija Maček, vodja nemško-slovenske skupine, in mladi prevajalki, ki sodelujeta v projektu Ana Dejanović in Irena Smodiš. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin. Vir fotografije: transstar-europa.com


07.04.2015

Računalniško prevajanje

Prve pobude za strojno prevajanje so se pojavile med hladno vojno, ko so Američani imeli vse večje potrebe po prevajanju iz ruščine. Zaradi slabo zmogljivih računalnikov se je razvoj zaustavil za 30 let, danes pa ta tehnologija napreduje predvsem v povezavi s spletom, pri tem prednjači Google s svojimi velikanskimi spletnimi bazami. V drugem delu pogovora z mag. Petrom Holozanom in dr. Jernejem Vičičem se bomo posvetili vprašanju, kako sploh računalnik prevaja. Peter Holozan je razvijalec (in raziskovalec) v podjetju Amebis. Jernej Vičič pa je docent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Prvi del pogovora z njima je bil na sporedu 24. marca. Vir fotografije: cowleyweb.com


31.03.2015

Osnutek novega SSKJ-ja v javni razpravi

V enomesečno javno razpravo je šel osnutek koncepta za nov slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovar bo nastajal 20 let, vsako leto pa bo na spletu objavljenih 5 tisoč novih slovarskih sestavkov. Novi slovar bo tudi prosto dostopen. Koncept so pripravili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s 34-članskim odborom. Sestavljajo ga strokovnjaki, med drugim akademiki, profesorji s štirih slovenskih in ene zamejske univerze, pisatelji, člani stanovskih druženj in predstavniki jezikovnotehnoloških podjetij. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik profesor dr. Marko Snoj.


24.03.2015

»Če voda dobi prav prehlad, zmrzne.«

Strojni prevajalnik je angleški stavek »If water gets very cold, it freezes«, prevedel takole: »Če voda dobi prav prehlad, zmrzne.« To je le eden izmed zabavnih primerov računalniškega oziroma strojnega prevajanja, pri katerem računalnik samostojno prevaja besedila. Kako uporabni in zanesljivi so najbolj dovršeni strojni prevajalniki? Kje so meje strojnega prevajanja? Koliko lahko nadomestijo človeka? O vsem tem, pa tudi o zabavnih primerih, z gostoma mag. Petrom Holozanom, razvijalcem (in raziskovalcem) v podjetju Amebis, v katerem se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino, in dr. Jernejem Vičičem, docentom na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije univerze na Primorskem, raziskovalcem na inštitutu Andreja Marušiča univerze na Primorskem in na inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vir fotografije: webcertain.com


17.03.2015

Spletni jezik po Janesu

Računalniško posredovano sporazumevanje tako strmo narašča, da mu je z analizami težko slediti. Kar 90 odstotkov teh besedil je nastalo v zadnjih dveh letih. Neskladnost med analizo in živim jezikom se tako še bolj poglablja. Na ta izziv želi odgovoriti nacionalni projekt JANES, ki bo zajemal besedila forumov, blogov, komentarjev in tweetov. Z njegovimi rezultati se bodo lahko razpoznali tudi elementi žaljivega govora. Kaj vse bo omogočil Janes smo se pogovarjali z vodjo projekta docentko doktorico Darjo Fišer. Vir fotografije: nl.ijs.si/janes/


10.03.2015

Čebelarski jezik

Plesalka, izletna spremljevalka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. V Jezikovnih pogovorih smo govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje so bili urednica Čebelarskega terminološkega slovarja Ljudmila Bokal, in njegova soavtorja Janez Gregori ter Simon Atelšek. Slovar je nastal v sodelovanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Čebelarske zveze Slovenije. Vir fotografije: bos.zrc-sazu.si


17.09.2013

Kitajski jezik in cenzura na internetu

Na internetu se je oblikovala posebna oblika jezika, za katerega so med drugim značilne besedne igre. Zanje je še posebej dovzeten kitajski jezik. Ustaljene besede dobivajo na kitajskem internetu nove pomene, nekaj številk pa zadostuje za cele besedne zveze. Na ta način je lahko mogoče celo obiti cenzuro kitajskega interneta. O posebnostih sporazumevanja na kitajskem medmrežju z Matejo Petrovčič s Katedre za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: reuters.com


17.02.2015

Pasti uvajanja angleščine na univerze

Kako uvajati angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja? Kako vrednotiti pretok znanja v globalizirani znanosti in ohranitev jezikovne pestrosti? Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov opredelila s Firenško resolucijo. O ugotovitvah in smernicah tega dokumenta smo se pogovarjali z dr. Simono Bergoč, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo.


10.02.2015

Znakovni jezik

Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Ali obstaja samo en znakovni jezik ali pa ima vsaka država svojega? Kaj vse je mogoče izraziti s kretnjami? Kakšno dodatno pomensko bogastvo ima znakovni jezik za razliko od pisnega in govorjenega jezika? Odgovori na ta vprašanja v pogovoru z doktorico Špelo Vintar, vodjo projekta Signor, v okviru katerega je nastal prvi korpus slovenskega znakovnega jezika. Vir fotografije: www.sginzg


03.09.2013

Kako tipkajo Kitajci?

Medtem ko je vnos latinične pisave s tipkovnico razmeroma enostavno, so kitajske pismenke razvoj računalniške tehnologije zelo zapletle. Latinica ima približno toliko znakov, kot jih je na tipkovnici, kitajskih pismenk pa je več kot 90 tisoč. V zvezi s tem sta se na Kitajskem razvili dve smeri: ena je zaradi tehnološkega razvoja in pismenosti zagovarjala celo izkoreninjenje pismenk, druga pa je bila naklonjena prilagoditvi računalnikov kitajski pisavi. Kako je kitajska pisava zaznamovala razvoj računalniške tehnologije in kako sploh tipkajo Kitajci, smo se pogovarjali z doktorico Matejo Petrovčič s Katedre za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: phys.org


27.01.2015

Poudarek in premor med politiki in novinarji, moškimi in ženskami

S poudarkom in premorom dajemo besedilom raznolike pomenske nianse. Na BBC-ju novinarji naredijo okrog 40 poudarkov na 100 besed, na televiziji Slovenija pa 26. Zanimive so tudi razlike pri tvorjenju premora med moškimi in ženskami. Moški premori so daljši, ženske pa naredijo premor pogosteje. Iz tega bi lahko sklepali, da so ženske pogosteje tiho, moški pa ostanejo več časa tiho, ko že utihnejo. Gost oddaje je bil Damjan Huber, ki je poudarku in premoru namenil doktorsko disertacijo. Na fotografiji je Damjan Huber, vir: uni-lj.si


20.01.2015

Jezikovna živahnost Janeza Svetokriškega

Jezik Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France M. Dolinar. Slišali pa boste tudi pridige Svetokriškega, ki jih je interpretiral Jože Zupan. Vir fotografije: kraji.eu, spomenik v Vipavskem Križu


Stran 23 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov