Kot je znano, mariborsko letališče bolj ali manj sameva, potnikov je vse manj, prave vizije pa v trenutnem stanju letališke infrastrukture ni. Zato je država prepričana, da je letališče treba povečati in omogočiti njegov razvoj v smeri, kot ga je predstavil sedanji kitajski najemnik Aerodroma Maribor.

Okoljevarstveniki so odločni proti širitvi letališča

Popolnoma drugače pa razmišlja več kot šestdeset tistih, ki so na predlog DPN-ja dali pripombe. Izpostavljajo predvsem vplive na okolje. Poudarja se tudi znova potrebno nadomeščanje kmetijskih zemljišč in degradiranost območja. Med težavami pa je tudi realnost napovedane širitve oz. na drugi strani dodatna spremnjanja uredb, ki bi se lahko zgodila po tem, ko bo letališče že razširjeno.

Vodovarstveno območje je težava

Veliko pomislekov je tudi zaradi vodovarstvenega območja, na katero je letališče umeščeno. Pri tem naj bi bil sporen člen zakona, ki na tovrstnih območjih prepoveduje gradnjo objektov, za katere je potrebno okoljevarstveno soglasje. Ta člen sicer popravlja uredba o vodah, kar pa se mnogim zdi sporno. Zato se zavzemajo za presojo zakonitosti, a to lahko zahtevajo le poslanci ali lokalna skupnost. S tem bi se postopek spreminjanja DPN-ja ustavil.