Bodoča UGM 21 na Rotovškem trgu v prerezu/Foto: Arhitekturni atelje Medprostor
Bodoča UGM 21 na Rotovškem trgu v prerezu/Foto: Arhitekturni atelje Medprostor

Umetnostna galerija Maribor je eden osrednjih muzejev za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji. Hrani več kot sedem tisoč umetniških del slovenskih avtorjev, zaradi prostorske utesnjenosti pa jih ne more predstavljati, kot bi si stroka to želela. To se bo spremenilo z novim Centrom Rotovž; galerija bo namreč dobila prve namensko grajene prostore – novi del galerije, poimenovan UGM 21, se bo raztezal na več kot 2.200 kvadratnih metrih.

Center Rotovž, s katerim bodo primarno rešili prostorsko stisko Mariborske knjižnice in zagotovili manjšo kinodvorano za umetniški program, je zdaj še na papirju, rušilna dela na Rotovškem trgu naj bi začeli avgusta, zgradba pa naj bi bila dokončana pred koncem leta 2023. Del galerijskih dejavnosti bi se torej tja preselil, preden bo galerija dopolnila 70 let. Njena direktorica Breda Kolar Sluga pravi, da bodo z novimi ustreznimi površinami lahko gostili tudi zveneča umetniška imena:« Hkrati bomo lahko bo z vsemi mednarodnimi standardi gostili najprestižnejše razstave in nagovarjali javnost v širokem radiusu. To so odmevna imena, kot smo predstavljali Inge Morath, ali še odmevnejša. Omogočena bo tudi priprava vsebin in najmanjših razstav, s katerimi bomo spremljali tekočo dejavnost in se hitro odzivali na posamezne fenomene, hkrati pa bomo končno lahko ponudili primerno podporo mariborskim umetnikom.«

Direktorica Breda Kolar Sluga:
Direktorica Breda Kolar Sluga:"Končno bomo lahko ponudili primerno podporo mariborskim umetnikom."/ Foto: Sara Rezar/UGM

Dnevna soba Maribora

V obstoječih prostorih v Strossmayerjevi ulici 6 bodo lahko ohranili stalno razstavo, ki jo bodo prilagajali ali dopolnjevali, prav tako bodo lahko razširili delovanje na področjih, kot so oblikovanje, fotografija in film, kar javnost upravičeno pričakuje od osrednje ustanove za vizualno kulturo v severovzhodni Sloveniji, je še povedala Direktorica UGM. Center Rotovž bo z arhitekturo in vsebino »dnevna soba« Maribora, poskrbel bo za povezovanje vsebin in prostora, novi del galerije pa naj bi bil magnet tudi za turiste. Z umestitvijo kulture v središče mesta, to dobiva novo identiteto, je prepričana podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra: »Prepoznavne, udarne razstave pomenijo prepoznavnost mesta in so sprožilec, ki pripelje marsikaterega obiskovalca v mesto in ustvari dodatno potrošnjo. Vsi upamo, da se bo ta kriza s covidom počasi zaključevala in da bomo lahko čim prej zadihali s polnimi pljuči ter vsem obiskovalcem ponudili, to, kar si želijo, in da bo kulturni turizem v mestu zaživel, ne tako kot pred krizo, ampak mnogo močneje ali širše. »

100 + Vrhunci iz zbirke UGM. V prostorih na Strossmayerjevi 6 bo končno lahko stala stalna razstava, ki jo bodo aktualizirali/Foto: Sara Rezar/UGM
100 + Vrhunci iz zbirke UGM. V prostorih na Strossmayerjevi 6 bo končno lahko stala stalna razstava, ki jo bodo aktualizirali/Foto: Sara Rezar/UGM

Majhni ljubitelji umetnosti rastejo v velike

Maskota pedagoškega programa je Huda Mravljica, po znameniti pesmici, katere avtor je Branko Rudolf, do upokojitve ravnatelj UGM. Letos mineva četrt stoletja od takrat, ko je današnja direktorica Breda Kolar Sluga vpeljala v program galerije pedagoško dejavnost. Muzejska svetovalka Brigita Strnad je v to vpeta dve desetletji in redno sodeluje s študenti mariborske Pedagoške in Filozofske fakultete:«In marsikdaj, ko se srečam z njimi, se oglasi kakšen, ki pravi, da je hodil na sobotne ustvarjalnice ali abonma s katero od šol. To je lepa spodbuda, in tudi marsikateri od teh študentov se je odločil, da z nami sodeluje kot vodič po razstavah. Ja, kar nekaj sem jih spremljala skozi različna življenjska obdobja."

Danes nuja, a tudi dobra priprava za »normalne« čase

Tudi v UGM so bili prisiljeni vzeti koronavirus za izziv. Stik z občinstvom ohranjajo prek spleta, z delavnicami, predstavitvami del in pogovori z umetniki. Program so poimenovali UGM OD DOMA. To sicer ni nadomestilo srečevanje z umetnostjo v živo, je pa lahko dobra priprava na ogled razstav tudi za čase, ko se bodo stvari normalizirale. Prav tako s spletnimi dogodki bodo v ponedeljek začeli odštevati dneve do državnega kulturnega praznika. Prav na 8. februar, leta 1954, je galerija prvič odprla vrata. Kustos Jure Kirbiš: »Prešernov dan smo raztegnili skozi daljše obdobje, in sicer bomo odštevali do 8. februarja tako, da bomo vsak dan, od 1. do 8. februarja, pripravljali kratka vodstva oziroma predstavitve likovnih del iz naše zbirke. Vsak dan ob 11-ih dopoldan bomo v živo, prek Instagrama, predstavili dela, ti videi pa bodo kasneje dosegljivi na vseh naših kanalih. Takšno vajo smo izpeljali decembra in je bilo veliko odziva, ljudje so tudi v živo zastavljali vprašanja. Osmega februarja bomo tudi pripravili več vsebin za otroke, vse pa so dosegljive na naši spletni strani. "