Generalno vodstvo javnega zavoda RTV Slovenija je dolžno delovati v skladu z zakonodajo in internimi pravili, ki so v obdobju volilne kampanje v Sloveniji še ostrejši kot običajno. Ta določajo, da se kandidatke in kandidati na državnozborskih volitvah ne smejo pojavljati v nobenem drugem programu na RTV Slovenija razen v programih, ki jim je namenjen za brezplačno kampanjo.

Ob pregledu dokumentarnega filma Vzporedni mehanizem je moč ugotoviti, da v njem nastopajo sogovorniki, ki kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah. V izogib kršitve Pravil za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov med 24. 3. 2022 in 22. 4. 2022 je vodstvo predvajanje filma umaknilo s sporeda.

Vsem gledalcem se za razumevanje zahvaljujemo. Predvajanje dokumentarnega filma je prestavljeno na obdobje po volitvah, in sicer 5. maja po oddaji Tarča.

Zaradi napačnih navedb o začasnem umiku oddaj Tednik, Studio City in Tarča, vodstvo Televizije Slovenija pojasnjuje, da je v skladu z zakonskimi obveznostmi dolžno program prilagoditi predvolilnemu obdobju.

Ob ponedeljkih in četrtkih bodo namesto običajnih informativnih na TV SLO 1 predvolilna soočenja. Med 20. in 22. uro bodo soočenja parlamentarnih strank ter med 17.30 in 18.50 soočenja izvenparlamentarnih strank. Skupno bo predvajanih 15 volilnih oddaj (14 soočenj in volilna nedelja).

Programska shema je bila vedno razdeljena med posameznimi uredništvi, kot je informativno, športno, kulturno in razvedrilno. Ker ima informativni program v večernih terminih svoje oddaje le ob ponedeljkih in četrtkih, so bila v te termine uvrščena tudi volilna soočenja. Takšna je bila praksa na TV SLO zadnjih 25 let. Druge oddaje, ki bodo v tem obdobju odpadle, se bodo nadomestile pozneje.

Gre za stalno prakso ob volilnih letih, podobne prilagoditve programa so bile tudi leta 2018, ko so predvolilna soočenja prav tako potekala ob ponedeljkih in četrtkih.

Vodstvo TV Slovenija ob tem dodaja, da se je želelo izogniti odpovedim oddaj Tednik, Studio City in Tarča zaradi volilnih soočenj, tako da bi številna soočenja prestavili na TV SLO 2. Temu je ostro nasprotoval Kolektiv novinarjev Informativnega programa.

V skladu z zakonskimi obveznostmi program Televizije Slovenija prilagajamo predvolilnemu obdobju. Na sporedu TV SLO 1 bodo ob ponedeljkih in četrtkih (med 20. in 22. uro za parlamentarne stranke ter med 17.30 in 18.50 za izvenparlamentarne stranke) predvolilna soočenja. Naj dodamo, da so bile podobne prilagoditve programa tudi leta 2018, ko so predvolilna soočenja prav tako potekala ob ponedeljkih in četrtkih.

V četrtek, 1. julija, smo v TV Dnevniku pripravili daljši prispevek o prvem dnevu predsedovanja Slovenije Svetu EU in o obisku Evropske komisije v Sloveniji. Prispevek je nastajal v časovni stiski, zato je pri izpisu prevoda prve izjave predsednice Evropske komisije prišlo do napake in do objave začetka prevoda druge izjave, ki je sledila tej prvi.

Izjavo, ki smo jo v četrtkovi oddaji TV Dnevnik objavili z napačnim prevodom, smo v TV Dnevniku 5. julija s pravilnim prevodom ponovili; izjava se nanaša na začetek predsedovanja Slovenije in odpiranje Evrope.

Napako obžalujemo, saj v vsebine, povezane s slovenskim predsedovanjem Svetu EU vlagamo veliko truda in pripravljamo veliko vsebin in dodatnih oddaj. Tako je bilo tudi 1. julija. Za napako pri prevodu izjave pa se v imenu IP TV SLO opravičujem.


Manica J. Ambrožič
Odgovorna urednica Informativnega programa Televizije Slovenija

Ob vseh kritikah, celo da RTV Slovenija ruši vlado in da njeno poročanje ni objektivno, je bilo pričakovati, da se bo tovrstne očitke prej ali slej poskušalo tudi argumentirati. Raziskava medijske krajine, ki jo je po naročilu ministrstva za kulturo pripravila Fakulteta za medije, je ta pričakovanja izpolnila. Odgovori so podani, lahko se jih interpretira v smeri omenjenih očitkov, vendar se ob natančnejšem branju raziskave zastavljajo vprašanja o ustreznosti raziskovalnih postopkov, metodologije in interpretacije. Prav zato opozarjamo na nekaj najbolj opaznih nejasnosti v raziskavi, ki zbujajo dvom o dejanski objektivnost in kredibilnosti končnih ugotovitev.

Zastavlja se vprašanje, zakaj so v raziskavo vključeni le spletni mediji, ugotovitve pa na podlagi spletnih medijev posplošene še na druge medije. Še posebej bode v oči, da je veliko več pozornosti kot drugim spletnim medijem namenjeno spletnemu portalu rtvslo.si.

Poudarjamo, da je eden od temeljev kredibilnega novinarstva kritična in nadzorna funkcija do nosilcev oblasti, torej tudi vlade, ne glede na to, katera politična garnitura jo vodi. Oziroma, drugače - novinarstvo velja za psa čuvaja demokracije, zato je kritičen pristop do delovanja katerekoli vlade v interesu javnosti oz. državljanov. Še toliko bolj v obdobju, ko se zaradi izrednih razmer sprejema ukrepe in odločitve, ki neposredno posegajo v vsakdan državljanov.
Raziskava medijske krajine je medijsko uravnoteženost merila na podlagi treh tem – ukrepi Vlade RS v zvezi s covid-19, medijska zakonodaja in odnos politike do migrantske krize. Osredotočili so se na deset najbolj branih spletnih portalov, med njimi tudi rtvslo.si, rezultati raziskave pa temeljijo na podlagi analize 1434 objav. Menimo, da je bil vzorec objav zajet na način, da bi kar najbolje potrdil zastavljene hipoteze. Nobena neodvisna raziskava pa ne bi smela presojati oziroma raziskovati medijske krajine zgolj iz vidika odnosa medijev do »vlade«.

Ob tem opozarjamo, da je zajeti vzorec objav o ukrepih vlade, povezanih z epidemijo, omejen na obdobje od 1. 5. 2020 do 20. 5. 2020. Očitno je, da raziskava obravnava obdobje, ko so še vedno močno odmevala razkritja v oddaji Tarča, kjer smo opozorili na domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. To obdobje seveda ne more biti reprezentativno. Gre za zgodbo RTV Slovenija, ki je odmevala tudi na spletnem portalu rtvslo.si. Cilj objav je bilo opozarjanje na nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. So bili ti prispevki, ki zastavljajo za javnost pomembna vprašanja, kategorizirani kot protivladni? Poudarjamo, da na v Tarči predstavljeno problematiko nismo prejeli praktično nobenih zahtev za popravek. Jasno je, da je bilo opravljeno do predstavnikov vladne koalicije kritično, a korektno novinarsko delo, kar je povsem v skladu s poslanstvom nacionalnega medija. Domnevne kršitve nepravilnosti, na katere je opozorila TV Slovenija, pa so zdaj v rokah državnih institucij (računskega sodišča, KPK, policije, sodstva).

Spletni portal rtvslo.si se je znašel tudi na vrhu tistih spletnih portalov, ki so največ poročali o medijski svobodi, temi, ki je neposredno povezana s predlogom nove zakonodaje. Gre tudi za temo, ki je tesno povezana ravno s stabilnostjo delovanja RTV Slovenija, zato ne more presenečati, da je bilo število objav na našem portalu nekoliko višje kot drugod. Predlogi spremembe zakonodaje bi, če bi bili sprejeti v prvotni obliki, finančno onemogočili delovanje javnega medijskega servisa. Javni zavod RTV Slovenija bi oškodovali za okoli 15 milijonov evrov – komercialnim medijem bi dodelili 5 milijonov evrov, proračunu pa dodali okoli 10 milijonov evrov. Zato je številčen in strokoven javni odziv nujen. Prav tako bi s sprejetjem takšne zakonodaje negirali zahtevo, zapisano v 3. členu statuta RTV Slovenija: »Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti RTV Slovenija.« Javno prevpraševanje o učinkih osnutkov zakonodaje in predstavitev drugačnih stališč je del normalno delujoče demokracije.

Prav tako se sprašujemo, kako so raziskovalci pri temi medijske zakonodaje sploh razvrščali prispevke po kriteriju odnosa do vlade. Kot se sedaj že ve, so osnutki medijske zakonodaje nastali le na ministrstvu za kulturo. Da niso bili nikoli usklajeni znotraj vlade ali koalicije, je postalo jasno že na odboru za kulturo Državnega zbora, ko so proti izjemno slabo pripravljeni zakonodaji, ki ni imela nikakršnih strokovnih podlag, glasovali tudi predstavniki dveh koalicijskih strank (SMC in DeSUS). Podobna neusklajenost se je pokazala na posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju. Je torej nujna in upravičena kritika predlagane spremembe »medijske zakonodaje« sploh lahko antivladna? Ali desna ali leva?

Iz vsega povedanega izhaja, da bi lahko bil cilj 'raziskave' o medijski krajini zgolj potrditi zastavljene hipoteze, kar je bilo narejeno z nereprezentativnim vzorcem, skrbno zamejenim na ciljno časovno obdobje in temo. Analizirano je zgolj obdobje aktualne vlade, ne pa tudi načina poročanja v obdobju preteklih vlad, čeprav bi bilo to izjemno enostavno. Morda bi bilo upravičeno ugotavljati le, ali je odnos do te vlade bistveno drugačen kot do katerekoli druge vlade.

Opozarjamo tudi, da so zaključki analize objav na spletnem portalu rtvslo.si posplošeni na vse oddaje RTV Slovenija, čeprav te v raziskavi sploh niso bile obravnavane.

Ob vsem naštetem, bi bilo zanimivo vedeti, kaj je ministerstvo za kulturo zapisalo v dopis za zbiranje ponudb in tudi komu vse so ga poslali, da bi pridobili ponudbo za izvedbo raziskave in tudi koliko časa so imeli pozvani časa, da ponudbe oddajo. Zakaj je to pomembno? Ker sta prvi in drugi navedena avtorja glede na svoje prejšnje in sedanje delovanje pogosto zagovornika »provladnih« stališč, osnovno vprašanje raziskave pa je bilo, ali je nek medij »vladni« ali »protivladni.

Ob tem pa seveda ne gre spregledati niti dejstva, da je prvi med podpisanimi pod raziskavo tudi predsednik Združenje publicistov in novinarjev, ki je 13. 7. 2020 v celoti podprlo predlagano medijsko zakonodajo, škodljivo za RTV Slovenija.

Na RTV Slovenija nedvomno podpiramo raziskave, ki bi dale objektivne in strokovne odgovore o medijskih krajini v Sloveniji in predvsem položaju edine javne RTV ter ustreznemu financiranju za opravljanje njenega poslanstva. To bi bil tudi dober temelj, na katerem bi lahko snovali novo medijsko zakonodajo. Ob tem pa se seveda zavedamo, da gre za kompleksne teme, ki zahtevajo jasne in objektivne kriterije ter dolgoročnejše in obsežnejše spremljanje medijev.

Da gre za zahtevno področje raziskovanja, je pred časom pisal tudi dr. Žiga Turk, ki se je nekako zadovoljiv z zemljevidom medijske krajine v ZDA, kjer so prikazane pozicije različnih medijev, kot so jih porazdelili na osnovi anket (Slovenska medijska krajina - siol.net). Verjetno bi že korektno izvedena takšna javnomnenjska anketa dala bolj relevantne podatke o pluralnosti medijske krajine v Sloveniji.

Da je raziskovanje pluralnosti medijev izredno zahtevno, opozarja tudi akademik prof. dr. Slavko Splichal, ki je pred nedavnim za Delo dejal, da »ni soglasja o tem, na kakšen način jo je mogoče meriti«.

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija
Objavljeno: 10. 3. 2021

Vlada je v odzivu z naslovom Odgovori Urada vlade za komuniciranje za časopis Politico z dne 16. 2. 2021 ponovila ocene, da bi s sprejetjem predlaganih medijskih zakonov (Zakon o medijih, Zakon o RTV SLO in Zakon o STA) RTV Slovenija razpolagala z višjimi sredstvi, kot jih ima sedaj. Navkljub dejstvu, bi ji dejansko odvzeli 3 % od RTV-prispevka, ki bi bil namenjen za delovanje STA, 5 % za financiranje lokalnih medijev, hkrati pa bi izločili enoto Oddajnikov in zvez (v nadaljevanju OZ). Osnova za te trditve je, da naj bi RTV Slovenija po novem zakonu lahko na trgu pridobila dodatnih 11 mio evrov s podaljšanjem programskega časa, namenjenega oglaševanju.

Te vladne trditve smo argumentirano zavrnili že julija (glej: Učinki, ki jih prinaša predlog spremembe zakona o RTV SLO), ko smo pripravili svojo oceno učinkov sprejetja predlogov medijskih zakonov. Nedvoumno smo pojasnili, da bi nam takšne spremembe prinesle le približno dva mio € od dodatnega oglaševanja (prihodki oglaševanja so bili letu 2019 13,8 mio € in leta 2020 12,6 mio €). Pri tem se zastavlja vprašanje, ali ne bi sprostitev oglaševanja naletela na hud odpor gledalcev in poslušalcev, ki že zdaj izražajo nezadovoljstvo s količino oglasov na programih javne RTV.

Tedaj smo tudi jasno povedali, da bi imeli zaradi izločitve enote Oddajniki in zveze dobrih 7,4 mio € letno manj prihodkov. Ideja o izločitvi OZ iz sistema RTV Slovenija izvira že iz začetkov 90-ih let. Vendar pa so vse vlade do sedaj razumele, da prav dohodek iz tega naslova – ta izvira iz gradnje oddajniške mreže iz sredstev RTV in ga uspešno komercializiramo – ostane za programe.

Z začudenjem smo v nedavnih objavah vlade prebrali tudi, da naj bi predlogi zakonov ostali v prvotni obliki, torej takšni, kot so bili z ministrstva za kulturo posredovani v medresorno usklajevanje. To je v nasprotju s sklepom Odbora za kulturo z dne 15. 7. 2020, ki je sprejel, da naj vlada pri pripravi vseh štirih zakonov zagotovi spoštovanje položaja javne RTV SLO kot javnega zavoda posebnega nacionalnega in kulturnega pomena ter s tem njeno institucionalno in programsko avtonomijo, uredniško neodvisnost ter zadostno financiranje.

Naj ob tem dodamo, da smo v dopisu dne 9. 11. 2020 predlagali ministru za kulturo, da bi se srečali in skupaj preverili številke o poslovanju RTV Slovenija ter mu predstavili ocene posledic zakonov. Prejeli smo popolno zavrnitev, saj naj bi zadoščalo, da je napovedana javna predstavitev mnenj na Odboru za kulturo DZ, kjer bomo lahko ponovno soočili poglede glede prihodnosti RTV Slovenija.

Večkrat smo že opozorili, da bi vsakršna prerazporeditev sedanjih prihodkov od RTV-prispevka ali izločitev Oddajnikov in zvez iz RTV Slovenija, pomenila še hitrejši kolaps javnega zavoda, ki že danes, posluje z realno 14 do 19 mio € manj denarja kot, denimo, leta 2012. Če je prejšnja vlada to razumela in smo začeli pripravljati rešitve, se pri aktualni ne uspemo niti uskladiti o dejanskem stanju javnega zavoda, možnostih nadaljnjega delovanja ter izpolnjevanja zakonskih programskih obveznosti RTV Slovenija.

Da je nekaj zelo narobe, kaže tudi dejstvo, da so denimo prihodki RTV Slovenije leta 2012, ko je bila določena sedanja višini RTV-prispevka, predstavljali 0,36 % BDP, leta 2019 pa le še 0,25 % BDP. Glede na pravilo, da morajo majhne države z zelo omejenim jezikovnim območjem vlagati v svoje javne medije bistveno več, da lahko zagotavljajo približno enak obseg in kakovost programov kot druge, večje države, bi moral ta podatek vsem, ki jim je mar za javno RTV, prižgati vse alarme. Vendar je očitno, da si vsi dobro delujoče in stabilne javne RTV Slovenija ne želimo.

RTV Slovenija

Objavljeno: 23. 2. 2021

Na včerajšnji izredni seji državnega zbora je predsednik vlade Janeza Janša dejal: »Glejte, v vsem tem času so bile investicije v bolnišnice, osnovne in srednje šole, v zavode za usposabljanje, študentske in dijaške domove, fakultete v desetih letih 713 milijonov evrov. V tem času recimo je šlo iz naših žepov za javno radiotelevizijo milijardo evrov, več kot za vse tisto skupaj. Zaradi mene lahko damo za javno radiotelevizijo dve milijardi evrov, ampak takrat, ko bomo za vse te ostale potrebe lahko dali 10 milijard, ne pa takrat, ko lahko damo manj. To je bila vaša politika 10 let, zato so ljudje umirali, zato 10 tisoč ljudi čaka na postelje v domovih za starejše.« Predsednik vlade je torej problematiziral, da je RTV Slovenija v zadnjih desetih letih za svoje delovanje in programe porabila 997 milijonov evrov RTV-prispevka, pri tem pa sredstva za redno delovanje javnega zavoda primerjal z investicijami v nekaterih drugih javnih institucijah. Zavajajoče izjave kažejo na enak odnos do RTV Slovenija, kot ga je imela vlada Janeza Janše že leta 2012, ko je znižala RTV-prispevek in s tem posegla v finančno stabilnost zavoda. Poskusi zmanjševanja sredstev in napadov na RTV se znova jasno kažejo v zadnjih mesecih.

RTV Slovenija večino sredstev prejema iz RTV-prispevka in ne neposredno iz proračuna. Ocenjujemo, da bi morala država dejansko namenjati več proračunskih sredstev za specifične dejavnosti, kot je sofinanciranje manjšinskih programov. Od okoli 11 mio evrov za manjšinske programe država zdaj prispeva le 1,5 mio evrov, kar so ob sofinanciranju oddaj za Rome skorajda edina dodatna finančna sredstva. Druge države v Evropi v ta namen dodeljujejo več finančnih sredstev. Glede na višino sredstev, ki jih Slovenija namenja svoji javni RTV, se umeščamo na rep držav, ki jih ocenjujemo kot dobro delujoče demokracije. Za nami so uvrščene recimo le še: Belorusija, Ciper, Ukrajina, Malta, Baltske države, BiH in Črna gora.

Težava ni v višini sredstev, ki jih RTV Slovenija potrebuje za svoje delovanje, ampak dejstvo, da živimo v majhni državi. Že na Hrvaškem RTV-prispevek plačuje še enkrat več zavezancev. Za delovanje RTV Slovenija je namenjeno le 0,25 % BDP (leta 2019 je bilo še 0,26 %). Hrvati recimo namenjajo 0,34 %. Največ 0,36 % v San Marinu, v Črni Gori 0,32 %, Veliki Britaniji in Nemčiji pa 0,28 %.

Gre torej za ustvarjanje vtisa v javnosti, da zdaj stabilna RTV Slovenija za svoje delovanje porabi preveč denarja in da je treba zaradi tega drastično zarezati v število zaposlenih. S tako slabitvijo RTV Slovenija bi omejili pluralnost slovenskega medijskega prostora in dali prostor provladnim medijem. Da bi učinek dosegli, se v nagovorih javnosti in predvsem na družbenih medijih primerja stvari, ki niso primerljive. Kaj ima opraviti financiranje rednega delovanja RTV Slovenija (vrsta kakovostnih športnih in informativnih vsebin, otroške in izobraževalne oddaje, filmi in serije lastne produkcije, radijske vsebine, koncerti orkestrov, MMC …) z investicijami v nekatere seveda nujne javne ustanove? Poudarjamo, da se ob tem celo primerjajo sredstva za redno delovanje z investicijami, kar je povsem neprimerljivo!

Vsekakor se strinjamo, da bi politika morala zagotoviti sredstva za povečanje investicij v bolnišnice, šole in domove za ostarele, vendar pa nedvomno to ni vprašanje, povezano z delovanjem javne RTV.

RTV Slovenija

Objavljeno: 16. 2. 2021

Predsednika vlade Republike Slovenije smo samo v zadnjih dveh mesecih kar nekajkrat povabili v oddajo Odmevi, a so vabilo v njegovem kabinetu vsakokrat zavrnili. Če nanizamo podatke samo za zadnje dva tedna: od desetih delovnih dni je predsednik vlade prejel tri vabila v Odmeve – v četrtek, 5. novembra, v četrtek, 12. novembra, vabilo za gostovanje smo znova poslali danes zjutraj in odgovor še čakamo.

Predsednika vlade smo povabili tudi k enournemu intervjuju konec novembra ali v začetku decembra. V skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v naših programih, moramo v 24 urah pogovor pripraviti tudi s predstavniki opozicije. Zaradi tega smo v kabinet predsednika vlade poslali predlog, da bi oddajo pripravili 30. novembra ali pa 7. decembra. Obe oddaji bi tako lahko ustrezno umestili v spored in ju tudi napovedali v naših programih, da bi si ju ogledalo čim večje število gledalcev.

Vedno smo si in si bomo tudi v bodoče prizadevali, da bi mnenja vodilnih v državi našla prostor v naših oddajah, tako, denimo, v nedeljo načrtujemo pogovor s predsednikom države v oddaji Politično s Tanjo Gobec.

RTV Slovenija

Objavljeno: 13. 11. 2020

Odgovor Generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca g. Davidu Runcu (na objavo z naslovom Nuova offensiva dei direttore RTV Kadunc nei confronti dei programmi italiani) lahko preberete TUKAJ.

Javni zavod RTV Slovenija ima z Odvetniško družbo Čeferin in partnerji, o.p., d. o. o., sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere navedena odvetniška družba za nas opravlja odvetniške storitve, za kar ji priznavamo mesečni pavšal.

Za nas opravljajo tudi odvetniške storitve na vseh pravnih področjih in pri vseh vprašanjih, pri katerih potrebujemo pravno pomoč zunanjega pravnega strokovnjaka, vključno z zastopanji na sodiščih.

Ker so se na družbenih omrežjih pojavili očitki oziroma namigi, da se strošek za Odvetniško družbo Čeferin in partnerji v zadnjem letu povišuje, bolj podrobno pojasnjujemo plačila RTV Slovenija Odvetniški družbi Čeferin in partnerji.

RTV Slovenija v skladu s pogodbo redno plačuje mesečni pavšal, ki zapade konec meseca ali v začetku naslednjega meseca, zato sta nekatere mesece plačana dva računa, v drugih pa ni plačil.

Od aprila 2015 od tega izstopata le dve izplačili – september 2016 in julij 2020:

• Septembra 2016 je RTV Slovenija poplačala račun, ki so ga izstavili in se je nanašal na primer iz leta 2007, ko še nismo imeli pavšalne pogodbe. Nakazilo je bilo namenjeno poplačilu odškodnine tožnici, nakazano pa je bilo prek Odvetniške pisarne Čeferin in partnerji, ki jih je zastopala, kar je običajna praksa v takšnih primerih.
• Julija 2020 je RTV Slovenija Odvetniški družbi Čeferin in partnerji poplačala stroške zastopanja na Sodišču EU v Luksemburgu. Gre za primer nekdanjega zaposlenega, ki zahteva izplačilo več različnih dodatkov. Zahtevek tožnika je bil zavrnjen na prvostopenjskem in na višjem sodišču. Po vloženi reviziji je Vrhovno sodišče RS zaprosilo za predhodno mnenje Sodišče EU v Luksemburgu, kjer se je bilo treba obravnave udeležiti.

Objavljeno: 5. 11. 2020

Odziv Generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na pismo evropske poslanke Romane Tomc objavljamo TUKAJ.

Response of the Director General of RTV Slovenia Igor Kadunc to the letter of Romana Tomc.

Odziv Generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na pismo poslanske skupine SDS (30. oktober 2020) objavljamo TUKAJ.

Response of the Director General of RTV Slovenia Igor Kadunc to the letter of the SDS parliamentary group addressed to the UNI Global Union.

RTV Slovenija je v preteklih dneh prejela nekaj vprašanj oziroma pomislekov, povezanih z nošenjem mask naših voditeljev oziroma novinarjev ter gostov ob nastopih v studiih RTV Slovenija.

Ob zavedanju resnosti situacije glede trenutnih zdravstvenih razmer v državi smo se pred kakršnimikoli samovoljnimi odločitvami povezali in posvetovali z zdravstveno inšpekcijo ter NIJZ ter nanje naslovili vprašanja o nošenju mask v studiih.

Po posvetu s strokovnimi službami in zaradi možnosti zagotavljanja visokih higienskih in varnostnih standardov (studii imajo najsodobnejše prezračevanje, večkrat dnevno oziroma po vsaki oddaji se studio razkužuje,
voditelji so s pleksi pregrado ločeni od gostov in sovoditeljev), smo se odločili, da voditelji v studiu mask ne nosijo.
Pri sprejemu tovrstne odločitve smo se zgledovali tudi po preostalih članicah mednarodne zveze radiotelevizij (EBU).
Slednje svojim voditeljem mask v studiih ne predpisujejo, glede nošenja mask gostov v studiih pa so prakse različne. Kar nekaj jih prakticira nastop gostov brez maske, nekatere pa, tako kot mi, zahtevajo od gostov, da maske med svojim nastopom v studiu nosijo.
Seveda smo se ob sprejemu tovrstnega predpisa zavedali, da je zvok preko maske slabši, vendar smo zdravje in varnost postavili na prvo mesto in kljub temu maske za goste predpisali kot obvezne.
23. 10. 2020

Ko je bila marca 2020 razglašena epidemija in so prihajala vse slabša sporočila o nevarnosti virusa in povečevanju števila okuženih, se je delo na RTV Slovenija dramatično spremenilo. Programe in organizacijo dela smo domala čez noč prilagodili, saj smo se zavedali, da smo sestavni del kritične infrastrukture in da moramo delovati, ob tem pa smo morali upoštevati številna dejstva:

− da delujemo v specifičnih prostorih

– režije so majhne, večina radijskih studiev prav tako;

− prostorske zmogljivosti so zelo omejene in marsikje že za normalno delo neustrezne;

− produkcija naših programov zahteva delo na terenu, vožnjo, potovanja …

− priprava kakovostnih vsebin narekuje

− čeprav omejene

– stike z zunanjimi sogovorniki, gosti; stiki so neizogibni;

− organizacija dela se je radikalno spremenila:

• da smo zagotavljali vse vsebine, ki jih javni servis mora zagotavljati v takšnih okoliščinah,
• da smo zagotavljali posebne vsebine, projekte, kampanje, povezane prav z epidemijo,
• da smo skušali zaščititi sodelavce in jim zagotoviti v danih razmerah čim večjo varnost,
• da smo se kadrovsko prilagodili, administrativno urejali odsotnosti (izkoristili ure, lanski dopust), način dela na delovnem mestu in od doma,
• da smo delovne procese in postopke v čim večji meri prilagodili delu na daljavo z uporabo vseh možnih digitalnih komunikacijskih poti.

Nemudoma smo se organizirali tako, da bi, tudi v primeru najhujšega, naši programi lahko delovali nemoteno in da bi bilo ob tem zagotovljeno obveščanje javnosti. Pripravili smo se na zaprtje prostorov v primeru karantene, iz previdnostnih razlogov pa tudi na možnost, da delovanje preselimo na drugo lokacijo. Na srečo se najbolj črni scenariji takrat niso uresničili, ker se nam je uspelo s številnimi ukrepi in vzornim sodelovanjem večine zaposlenih temu izogniti. Veliko zaposlenih je kljub težkemu in kritičnemu položaju tako v službi kot tudi doma redno prihajalo na delo in tako smo lahko zagotavljali ažurne in relevantne informacije ter druge vsebine za javnost.

Prvi tedni epidemije so bili težki za vse, tako za zaposlene kot tudi za vodilne. Izkazalo se je, da znamo in zmoremo tudi v takšnih, posebnih in nepričakovanih razmerah stopiti skupaj, z zavedanjem, da je naše delo, obveščanje, ključnega pomena za družbo v trenutku, ko se je življenje čez noč skoraj ustavilo.

V takih okoliščinah smo zagotovili takšno ponudbo vsebin, da je javnost prepoznala, kako pomembna je vloga RTV Slovenija, uporabniki so bili po raziskavah v veliki večini zadovoljni z vsebinami, ki so jih od RTV dobili, poslušanost in gledanost sta se povečali.

Z razglasitvijo epidemije 12. marca pa se je odprlo tudi vprašanje spoštovanja pogodbenih obveznosti do zaposlenih iz 11. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). Ob tem je bil tudi na novo sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). 71. člen omenjenega zakona ureja dodatek za nevarnost in posebne obremenitve med epidemijo.

RTV Slovenija je kot del javnega sektorja v obdobju epidemije tako morala izplačati dva dodatka. Do dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS so bili upravičeni vsi, ki so delali v nevarnem okolju za čas opravljanja dela v takih pogojih. Pripravljena so bila jasna navodila, ki jih je v celoti uradno potrdila tudi Komisija za razlago kolektivne pogodbe (Ur. l. 48/2020). Dodatek v višini 65 % je bil že leta 2008 določen s sprejetjem KPJS. Seveda se ob tem pojavlja vprašanje o pravičnosti – ali je prav, da je zaposleni, ki je del delovnega časa opravljal v nevarnosti (bližini drugega), za to dobil dodatek, tisti, ki smo mu zagotovili svojo pisarno ali dovolj razmika, pa tega ni dobil? Na srečo ali na žalost smo vodilni morali opredeliti, katero delo (v katerih prostorih) je nevarno, in le spremljati, koliko časa so zaposleni delali v nevarnih razmerah. Kjer je bilo mogoče, smo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovili kolikor se da varno delovno okolje in sprejeli kriterije za opredelitev tveganih delovnih prostorov, okolij. Na podlagi tega smo izračunali znesek izplačila za opravljene ure v takšnih okoliščinah. Navodila, ki smo jih prejeli in so bila zelo enostavna, smo dosledno spoštovali. Ob tem nas je Ministrstvo za javno upravo pozvalo, da moramo izplačevati dodatke in ob tem ravnati gospodarno. Dvomov o tem, da so zaposleni delali v zahtevnih pogojih med epidemijo in v nevarnosti, ni. Nihče od zaposlenih, ki je delo opravljal na domu, do tega dodatka ni bil upravičen in ga ni prejel.

Drugi dodatek pa je bil izplačan v skladu z določili 71. člena ZIUZEOP. Znesek izplačil je sledil izračunu, ki ga je vlada uporabila pri izračunu najvišjih dopustnih zneskov manj izpostavljenih dejavnosti proračunskih uporabnikov (2,5 % mase plač zaposlenih, ki so delali na sedežu zavoda, 1,5 % mase tistih, ki so delali na domu, in 35 % mase plač vodilnih (plačna skupina A in B)).

Dodatek smo dodelili tistim, ki se jim je zaradi specifične priprave posebnih programov in vsebin ter zaradi organizacije dela in zagotavljanja varnosti in nujno potrebnih dodatnih dejavnosti povečal obseg dela, ki so bili dostopni in dejavni in so delali zunaj delovnega časa (sobote, nedelje, zvečer). Skratka, zagotavljali smo, da je bilo urejeno in narejeno vse, kar je narekovala epidemija in kar so pričakovali naši gledalci in poslušalci.

MJU je vodje javnih ustanov obvestilo, da so odločitve, komu in v kakšni višini izplačati dodatek, v presoji vodstev oz. direktorjev. Iz pojasnil je tudi jasno izhajalo, da niso predvideni posebni kriteriji za določitev višine dodatka. Zato smo dodatke za zaposlene na RTV Slovenija izplačali na podlagi odločitve generalnega direktorja, ki jih je sprejemal na predlog direktorjev in vodij glede na obremenjenost z delom posameznega zaposlenega, argumentacije vodij in poročila o delu. Zagotovo ni šlo za nagrajevanje »lojalnih«, kot navajajo nekateri mediji, temveč za realno oceno obremenjenosti posameznega zaposlenega in njegove izpostavljenosti nevarnosti. Dodatke so dobili predvsem tisti, ki niso delali v okoljih, v katerih je bilo predvideno nagrajevanje po 39. členu KPJS, so bili pa občutno dodatno obremenjeni. Nihče tudi ni prejel maksimalno dovoljenih zneskov. Dopustno kvoto za izplačilo omenjenega dodatka za RTV Slovenija smo izračunali po veljavni metodologiji. Znašala je 116.270 evrov in je bila vključena v maso Ministrstva za kulturo, vendar je javni zavod v celoti ni izkoristil. Dodatek je bil izplačan 209 zaposlenim. Med prejemniki so bili poleg najvišjih vodilnih, ki praviloma niso prejeli dodatka po KPJS, tudi nekateri zaposleni v informativnem programu. Verjamemo, da nihče ne more oporekati temu, da so bile priprave informativnih oddaj v tedanjih razmerah izjemno zahtevne. To, da komu morda ni bila sprejemljiva vsebina, ne izpodbije dejstva, da je bilo opravljenega zelo veliko dela in to v zelo specifičnih okoliščinah, v katerih zaposlenim nismo mogli zagotoviti pred virusom povsem varnih delovnih pogojev.

O vsem navedenem je vodstvo že aprila in potem maja in junija poročalo sindikatom, Svetu delavcev in Nadzornemu svetu (21. 5. in podalo dodatna pojasnila 4. 9. 2020). Sindikati so namreč zahtevali, da bi dodatek po 39. členu izplačevali vsem, ki so delali, in to ves čas.

Na željo Sveta delavcev smo jim na ogled posredovali seznam vseh zaposlenih, ki so prejeli dodatke z zneski. Vodstvo teh podatkov ni nikoli skrivalo – ne zneskov ne števila zaposlenih. Prav tako nismo prejeli nobenega ugovora ali pobude, da bi bilo z izplačili kar koli narobe. Seznam z zneski je zainteresirani javnosti na voljo na vpogled po predhodnem dogovoru (pr@rtvslo.si). Prek uradne osebe, pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja, pa so zahtevo zanj izrazili tudi nekateri mediji.

V obdobju, ko številni napadajo RTV, je seveda prikazovanje posamičnih podatkov, brez postavitve v pravilni kontekst, zelo hvaležna tema. Dodatki za april tako recimo predstavljajo le približno 9,7 % rednega dela, po 71. členu pa 0,6 %.

Pregled pravilnosti izplačil je opravila notranja revizija, ki je podala naslednje povzetke ugotovitev. Za izplačilo Dodatka za delo v rizičnih razmerah po Il. točki 39. člena KPJS so bili izpolnjeni zahtevani pogoji: s strani države je bila razglašena epidemija in javni uslužbenec je delal v nevarnih pogojih. S strani delodajalca so bili podani kriteriji za določanje dela v takih pogojih. Dodatek je bil obračunan skladno s KPJS, skladno z metodologijo za obračun plač in internimi navodili delodajalca v višini 65 % bruto urne postavke za evidentirane ure dela opravljene v nevarnih pogojih in le za obdobje, ko je bila razglašena epidemija. Dodatka se ni obračunavalo za ure dela na domu in ne za javne uslužbence plačne skupine B.

Javni zavod je v glavnem v celoti upošteval pogoje v zvezi z določanjem in izplačevanjem dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 1. odstavku 71. člena ZIUZEOP, kot jih določajo predpisi. Manjše neskladnosti, ki smo jih zasledili, je revidiranec pojasnil in niso imele pomembnih finančnih posledic za javni zavod.

Zahtevki za sredstva, ki jih zagotavlja proračun RS iz naslova dodatkov iz prvega odstavka 71. čl. ZIUZEOP in II. točke 39. čI. KPJS, so bili s strani RTV Slovenija pravočasno posredovani pristojnemu ministrstvu.

Zapleti, ko pristojno ministrstvo ne obvesti oz. ne razdeli sredstev posrednemu uporabniku, kot to določajo merila vlade za delitev sredstev posrednim uporabnikom proračuna, ki smo jih iz pridobljene dokumentacije zaznali ob pridobivanju sredstev za mesec marec in april 2020 za financiranje dodatka po prvem odstavku ZIIJZEOP, lahko predstavljajo določena finančna tveganja za javni zavod iz eksternega okolja.

RTV je tudi prejel nadomestni zapisnik Inšpektorata za javni sektor Ministerstva za javni sektor. Tudi iz njega izhaja, da inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti, razen, da pristojno Ministrstvo za kulturo ni določilo obsega sredstev za izplačilo po 71. členu (za kar ni odgovorna RTV Slovenija), da pa je RTV posredoval zahtevek za izplačilo dodatkov (skupaj za 896.621 bruto/bruto) ter, da je 2. 11. 2020 omenjeni znesek Ministrstvo za kulturo nakazalo na račun RTV Slovenija.

Ob tendencioznih namigovanjih, »od kod bo imela RTV denar za izplačila«, naj poudarimo, da je RTV Slovenija dolžna spoštovati pogodbene obveznosti do zaposlenih, torej tudi 39. člena KPJS, kar je tudi storila. Izplačila so zakonska obveza. Pri tem je v 6. odstavku 71. člena ZIUZEOP jasno zapisano, da javni zavodi za izplačane obveznosti v skladu s kolektivno pogodbo dobijo sredstva iz proračuna. RTV Slovenija je Ministrstvu za kulturo posredovala vso potrebno dokumentacijo.

Enako velja tudi za izplačilo po 71. členu ZIUZEOP, katerega znesek pa ne sme biti višji, kot izhaja iz izračuna, sprejetega na vladi in objavljenega v dokumentu 0100-227/2020/3. Tudi za ta znesek je predvideno plačilo iz proračuna. Zaradi tega smo Ministrstvu za kulturo sporočili, da smo izplačali 101.721 evrov teh dodatkov (kar je 14.549 evrov manj, kot izhaja iz omenjenega izračuna). Da nam povračilo pripada, je potrdil tudi minister za javno upravo. Ministrstvo za kulturo nas je 26. 8. 2020 prosilo, naj oddamo podatke še na njihovem obrazcu, kar smo tudi naredili. To potrjuje, da dvomov o tem, ali nam denar za izplačilo pripada, ni bilo več. Naj dodamo, da bi vsi zaposleni, ki so prejeli omenjene dodatke, lahko prejeli dodatek za povečan obseg dela, torej ne po določilih omenjenega zakona, kajti glede tega, da so prejemniki imeli povečan obseg dela, ni nikakršnega dvoma. Zagotovo bi bili upravičeni do dodatka po 2. odstavku 2. člena Uredbe o delovni uspešnosti od povečanega obsega dela za javne uslužbence. Nenazadnje se spomnimo tudi zagotovil predsednika vlade, da bodo vsi, ki so zaradi epidemije dodatno obremenjeni (torej ne le zdravstveno osebje), za to dobili nadomestilo.

Verjamemo, da so vsi javni uslužbenci, ki so bili med epidemijo covida-19 izpostavljeni izrednim in tudi nevarnim razmeram, dobili dodatek.

Pomembno dokumentacijo v zvezi z izplačilom dodatkov na RTV Slovenija najdete na tej povezavi.

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija

Objavljeno: 20. 10. 2020

Dopolnjeno: 25. 11. 2020

Novinarsko konferenco premierja Janeza Janše o novih ukrepih za zajezitev koronavirusa smo prenašali v živo, in sicer prek spleta, nato pa smo jo dvakrat v celoti predvajali na TV SLO 3 - takoj po zaključku seje Odbora za obrambo DZ ob 17.50 in takoj po osrednjem pogovoru na TV SLO 3 ob 21.47. Posnetek je bil in je še sedaj na voljo tudi na našem spletnem portalu rtvslo.si – posredujemo povezavo: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174723044?s=mmc

O novinarski konferenci smo izčrpno poročali tudi v vseh naših informativnih oddajah - v Poročilih ob 17. uri, v Dnevniku in v Odmevih. Premierja Janeza Janšo smo povabili na daljši pogovor v Odmeve, a je povabilo zavrnil. V Odmevih sta sicer o vsebini ukrepov in o razmahu epidemije govorila vladni govorec Jelko Kacin in vodja strokovne skupine dr. Bojana Beovič.

Novinarske konference ob 11h prenašamo na TVSLO 3, kadar pa to ni mogoče, pa na MMC. Tiste vladne konference, ki jih ne prenašamo v živo, v posnetku še isti dan predvajamo na TVSLO 3. Za odločitev, da bo novinarska konferenca okoli 15. ure, smo izvedeli isti dan dopoldne. V tem času smo na TV SLO 3 prenašali sejo Odbora DZ za obrambo, ki je po tako poznem obvestilu s strani Vlade RS nismo mogli umakniti s sporeda; pred umikom se namreč o tem vedno dogovorimo z Državnim zborom, saj je TV SLO 3 Parlamentarni kanal, na katerem imajo neposredni prenosi vedno absolutno prednost. Na TV SLO 2 je v tem času potekal četrtfinale teniškega prvenstva, in glede na pomembnost tekme ter zaradi pogodbenih obveznosti do nosilca TV pravic, tudi tega nismo mogli umakniti. Na TV SLO 1 pa le redko, oziroma samo v primeru, ko je šlo, npr., za razglasitev epidemije, predvajamo novinarske konference.

V primerih, ko tako pozno izvemo za spremembe termina, je zelo težko presojati, kako prilagoditi program, v kolikšni meri ga prekinjati in spreminjati, zato smo se v kratkem času, ki smo ga imeli na voljo, kot rečeno, odločili, da bomo imeli prenos prek spleta in posnetke kasneje objavili na TV SLO 3.

V intervjuju, objavljenem 26. 9. 2020 na siol.net, je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti javnosti očitno sporočal svoja osebna stališča glede RTV Slovenija, saj ni navajal nobenih uradnih dejstev. To samo po sebi ne bi bilo vprašljivo, če ne bi šlo za ministra, ki med drugim pokriva resorno ministrstvo javne radiotelevizije in se od njega upravičeno pričakuje, da svoja sklepanja podkrepi s preverjenimi podatki, dejstvi in argumenti. Napadov na radiotelevizijo namreč ne gre jemati zlahka, vsako kratenje in poseg v ta medij pa predstavlja tudi poseg v javni interes in javno v najširšem pomenu besede.

Odločno zanikamo pavšalno in nedostojno izjavo ministra: »Za oddajnike in zveze, ki spadajo pod okrilje RTV, kot sem obveščen, se uporablja precej kreativno knjigovodstvo. Nihče ne ve, koliko denarja natanko gre sem in tja.« Za Oddajnike iz zveze (OZ) se ustrezno vodijo vsi poslovni dogodki, popolnoma pregledno in v skladu z računovodsko doktrino. Računovodski izkazi RTV Slovenija so vsako leto revidirani s strani preizkušenega revizorja, kjer je še poseben poudarek na tržnih dejavnostih, kar dejavnost OZ tudi je. RTV Slovenija je vedno dobila poročilo brez zadržkov. V nadaljevanju navajamo osnovne podatke o poslovanju, s katerimi zanikamo napačno trditev ministra, da »oddajniki in zveze prikazujejo izgubo«. Še več podatkov iz sicer obširnega materiala o poslovanju oddajnikov in zvez in posledicah morebitnega izdvajanja, pa najdete na naši spletni strani namenjeni spreminjanju medijske zakonodaje

V nobenem dokumentu torej nismo izkazovali izgube OZ, nasprotno, s 6 do 7,5 milijona evrov presežka smo lahko bogatili program. Če pa bi bili OZ družba, bi morala RTV Slovenija plačevati prometni davek v višini 1,7 mio evrov, ki ga ne bi mogla »poračunati«, kot si ga lahko druga podjetja, družba pa bi plačala državi tudi med 1,5 in 2 mio evrov davka od dobička. Tudi trditev ministra, da bi te družbe »konkurirale operaterjem«, ne drži. Iz novih zakonskih predlogov se jasno vidi, da na ministrstvu za kulturo ne želijo narediti enako »kot v drugih evropskih državah« saj nikjer, razen na Hrvaškem, niso nacionalizirali OZ. Povsod drugod v zahodni Evropi so posebna podjetja OZ ustanovile radiotelevizije, in sicer same, z izločitvijo. Tako so postale 100 % lastnice, dele ali celoto pa kasneje prodajale in za to dobile ustrezno kupnino. Vrednost OZ RTV Slovenija je več kot 40 milijonov evrov. S temi navedbami bistveno dopolnjujemo navedbe ministra.

Izjava ministra: »hkrati plačujemo RTV-prispevek in davek, iz katerega se vzdržuje STA. Imamo torej dve poti. Mi smo za to, da se to združi v eno pot, ki bo veliko bolj neodvisna«, je v celoti neresnična. Finančni učinek te predlagane spremembe zakona znaša 2,9 mio evrov iz RTV-prispevka, pri čemer pa ta sprememba niti ne bi prinašala zmanjšanja stroškov ali povečanja prihodkov na strani RTV Slovenija iz naslova sinergijskih učinkov, o katerih sicer govorijo predlagatelji. Gre le za manever, ki bi prihranil sredstva državni blagajni na račun RTV Slovenija, saj v trenutni ureditvi država ta del sredstev za STA namenja iz državne blagajne. Nadzor države pri porabi denarja pa zaradi tega ne bi bil bolj učinkovit. Verjamemo, da minister nima v mislih slabljenja položaja javne radiotelevizije, niti ne želje, da bi z razdeljevanjem finančnega kolača posredno vplival na RTV Slovenija.

Ni res, kot pravi minister: »programski svet je že lani želel zamenjati vodstvo zaradi nesposobnosti. Tudi nadzorni svet to ves čas izraža. Kje je potem zdaj naša želja po podreditvi?« Nadzorni svet je vedno sprejemal zaključne račune in finančne načrte, razen letos, ko se zaradi epidemije niso sestali. NS pa je v času mandata sedanjega generalnega direktorja enkrat podal Programskemu svetu predlog za njegovo razrešitev, in kot se je kasneje izkazalo, s tem le izrabil ta institut iz povsem drugih interesov in ne z razlogom nesposobnosti. Predlog je Programski svet zavrnil. Prav tako ni res, da zakona o RTV Slovenija, ki je nastal pred 14-imi leti v obdobju njegovega ministrovanja, nobena stranka ni hotela spremeniti. Ne le, da je bil leta 2010 vložen predlog za spremembo zakona, ampak ga je Državni zbor celo sprejel! Ni pa prestal preizkusa na referendumu.

Zanikamo izjavo ministra, da naj »bi gospod generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc v svoji aroganci, občutku moči, zaščitenosti in veliki nekompetentnosti poslal tudi zahtevek, da mu plačamo 70 tisoč evrov za čistila in razkužila«. Na ministrstvu za kulturo so prejeli dokument finančno računovodske službe RTV Slovenija, ki bi moral biti naslovljen na ministrstvo za obrambo. Šlo je za upravičen zahtevek za vračilo sredstev, denar pa nam je ministrstvo za obrambo že tudi nakazalo. Ne gre za »nesramnost brez primere«, temveč za povsem legalen zahtevek RTV Slovenija oziroma za refundiranje iz evropskega solidarnostnega sklada za pandemijo.

Od ministra za kulturo pričakujemo, da bo pripravil takšen predlog medijske zakonodaje, ki bo RTV Slovenija zagotovil dovolj denarja za njeno nemoteno poslovanje. Tako se je namreč javno zavezal na posvetu pri predsedniku RS Borutu Pahorju. Predsednik republike je namreč zelo jasno povprašal vse prisotne (minister dr. Vasko Simoniti je bil tam): »ali kdo od navzočih meni, da temu ni tako? Da RTV ni v javnem interesu, da javna radiotelevizija ne opravlja številnih različnih poslanstev, ki so nenadomestljiva sama po sebi?«. Ker so se s tem očitno vsi strinjali, je nadaljeval: »Mislim, da je to ta minimalni konsenz, s katerim lahko danes uvedemo to razpravo.« In v nadaljevanju: »Ker smo uvodoma, gospe in gospodje, dejali, da je konsenz, da je soglasje med nami, da je RTV nenadomestljiva, ne moremo dopustiti, da bi prišla do stečaja. Treba bo najti očitno nek kompromis odločevalcev, da se to ne bo zgodilo.«

Nihče, niti minister, ni rekel, da se s to zavezo NE strinja! Vlado pa zavezuje tudi sporazum ob razreševanju stavkovnih zahtev iz decembra 2018. Na posvetu je generalni direktor RTV Slovenija, med drugim, tudi jasno povedal, da uskladitev RTV-prispevka vsaj z delom povečanja plač in cen ni edina rešitev. Da lahko vlada predlaga, da se iz državne blagajne v večji meri pokrijejo specifične dejavnosti RTV, ki jih v drugih državah pokrivajo proračuni (manjšinske programe, stroške arhiviranja, programe za posebne skupine …).

Podatek, da naj bi imel RTV letos 6,6 mio evrov izgube, je napačen. Iz predloga finančnega načrta, ki je bil predlagan Programskemu in Nadzornemu svetu izhaja, da naj bi RTV v letu 2020 ne bi imel izgube, ampak minimalni presežek.

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija

Ob neizogibnih spremembah v javnem zavodu, ki so posledica nujnosti racionalizacije našega delovanja, smo za jesenski del oddaje Dobro jutro predvideli, da jo skrajšamo s štirih na tri ure. Zaradi novonastale situacije in dejavnosti, povezanih z realizacijo poletnih oddaj Dobro jutro, se uredništvo oddaje in oba regionalna centra nista uspela v zadostni meri uskladiti glede uresničevanja zasnov, ki so posledica skrajšanja oddaje.

Na sestanku 25. septembra smo postavili osnove dobrega nadaljnjega sodelovanja. Spremembe, ki jih bodo gledalci lahko videli od 1. oktobra naprej, v največji meri izpolnjujejo pričakovanja ustvarjalcev oddaje Dobro jutro kot tudi urednikov in sodelavcev iz TV-programov Regionalnih RTV-centrov Koper in Maribor.

RTV Slovenija je v času epidemije izplačevala dva dodatka. Do dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS so bili upravičeni vsi, ki so delali v nevarnem okolju za čas opravljanja dela v takih pogojih. Tem je bila RTV Slovenija dolžna izplačati dodatke. Pripravljena so bila jasna navodila, ki so sledila uradni razlagi komisije za razlago kolektivne pogodbe (Uradni list 48/2020). Navodila so bila striktno spoštovana, nihče od zaposlenih ni dobil tega dodatka za delo, ki bi ga opravljal na domu.

Drugi dodatek je bil izplačan v skladu z določili 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Znesek izplačil je sledil izračunu, ki ga je vlada uporabila pri izračunu najvišjih dopustnih zneskov proračunskih uporabnikov (2,5% mase plač zaposlenih, ki so delali na sedežu, 1,5 % mase tistih, ki so delali na domu in 35% mase plač vodilnih (plačna skupina A in B). Dodatek smo dodelili tistim, katerim se je zaradi priprave programov ali dodatnih aktivnosti povečal obseg dela in so delali tudi izven delovnega časa. Dodatek je bil odobren na osnovi poročil o delu. Za vsa ta izplačila so bili podani argumentirani predlogi. Dobili so jih predvsem tisti, ki niso delali v okoljih, kjer je bilo predvideno nagrajevanje po 39. členu. Možna kvota za izplačilo omenjenega dodatka je znašala 116.270 evrov, ki pa je javni zavod ni v celoti izkoristil. Prav tako nihče od zaposlenih ni prejel maksimalne višine dodatka, ki je bila določena za posameznega zaposlenega.

O vsem je vodstvo poročalo sindikatom (v pismu 30.6.), Svetu delavcev (6.4. in 14.5.) in Nadzornemu svetu (21.5. in podalo dodatna pojasnila 4.9. 202). Nadzorni svet je na 23. seji sprejel predlog, da se opravi notranji pregled. Po naročilu generalnega direktorja je notranja revizija že v teku.

Na željo Sveta delavcev je bil nekaterim njihovim članom na ogled posredovan seznam vseh, ki so prejeli dodatke. Vodstvo teh podatkov ni nikoli skrivalo, ne zneskov, ne števila zaposlenih. Vodstvo ob tem ni prejelo nobenega ugovora ali pobude, da bi bil še kdo upravičen do dodatka. Peščica zaposlenih, ki je podvomila v pravičnost izplačil, se na vodstvo ni obrnila. Raje so svoj gnev in neupravičeno nezadovoljstvo posredovali nekaterim medijem, ki pa so nepopolne in zavajajoče podatke seveda izrabili, jih napačno prikazali kot nepravilnosti in s tem škodili ugledu RTV Slovenija. Verjamemo, da se bo z notranjo revizijo izkazalo, da nepravilnosti ni bilo.

Ob tendencioznih namigovanjih »od kod bo imela RTV denar za izplačila« naj poudarimo, da je spoštovanje pogodbenih obveznosti do zaposlenih, torej tudi 39. člena KPJS, pogodbena obveza, ki jo RTV mora spoštovati in jo je tudi spoštovala. Izplačila so obveza, četudi bi morda povečala izgubo. Pri tem je v 6. odstavku 71. člena ZIUZEOP jasno zapisano, da javni zavodi za izplačane obveznosti v skladu s kolektivno pogodbo dobijo sredstva iz proračuna. RTV Slovenija je Ministrstvu za kulturo posredoval vso potrebno dokumentacijo.

Enako velja tudi za izplačilo po 71. členu ZIUZEOP, katerega znesek ne sme biti višji kot izhaja iz izračuna, sprejetega na Vladi in objavljenega v dokumentu 0100-227/2020/3. Tudi za ta znesek je predvideno plačilo iz proračuna. Zaradi tega smo Ministrstvu za kulturo sporočili, da smo izplačali 101.721 evrov teh dodatkov (kar je 14.549 evrov manj, kot izhaja iz omenjenega izračuna). Da nam povračilo pripada, je potrdil tudi minister za javno upravo. Ministrstvo za kulturo nas je dne 26.8.2020 zaprosilo, da oddamo podatke na njihovem obrazcu, kar smo tudi naredili.

Naj ob tem dodamo še pojasnilo, da smo na Ministrstvo za kulturo poslali zahtevek za povračilo stroškov zaradi koronavirusa v višini 69.246 evrov. Z ministrstva so nas podučili, da moramo poslati zahtevek na Ministrstvo za obrambo, Upravo za zaščito in reševanje, ki so nam denar tudi nakazali (denar bodo pridobili iz evropskega solidarnostnega sklada za pandemijo Covid).

Glede na povedano lahko ugotovimo le, da se skuša najti napaka vodstva in oslabiti položaj odgovorne urednice Manice Ambrožič Janežič. Naj dodamo, da Manica Ambrožič Janežič v obvestilu zaposlenim ni navedla svojega imena, ker je njeno nagrado za izjemno delo, ki ga je opravila v času epidemije, in ki je bilo potrjeno z ugledom, ki ga je RTV dosegla med epidemijo, predlagala direktorica TV Slovenija in ga je sprejel generalni direktor. Torej nagrade zase ni predlagala sama.

Vsi izplačani dodatki so bili odobreni s strani vodij oz. odgovornih oseb. Noben posameznik na RTV Slovenija si dodatkov ne more predlagati ali odobriti sam sebi. Vodstvo se bo z vsemi zaposlenimi v Informativnem programu TV Slovenija, ki bodo to želeli, pogovorilo in odgovorilo na odprta vprašanja.

Na RTV Slovenija sicer sprejemamo sodobne načine komunikacije, tudi na tviterju, a je v izhodišču najbolj pomembna želja po dialogu oziroma njegova nujnost. Za strokovno, poglobljeno razpravo, ki se ji minister za kulturo že od vsega začetka vztrajno izmika, tviter pač ni najboljše orodje. Pričakovali bi dialog, strokovne analize in primerjavo mnenj. V času epidemije se je v razvitih evropskih državah (raziskava EBU) položaj in zaupanje v javne radiotelevizije okrepil. Tako je tudi v Sloveniji, kot kažejo rezultati anket (https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zadovoljnih-vec-kot-80-pogostih-uporabnikov-rtv-slovenija/521387). To je pokazatelj, da z RTV Slovenija ni prav vse narobe, da opravlja svojo funkcijo. Zrela demokracija mora biti sposobna zrele debate.

Odgovarjamo z dejstvi (v zaporedju, kot so zapisani tviti).

(https://twitter.com/mk_gov_si/status/1304389914440671233)

3) "Ko je bil pred nekaj tedni imenovan nov generalni direktor BBC, je rekel, da so naredili ob tem raziskavo. Dejal je: ''Naša glavna prednostna naloga bi morala biti, da obnovimo našo zavezanost nepristranskosti.''
RTV: Iz konteksta izjave (https://www.bbc.co.uk/mediacentre/speeches/2020/tim-davie-intro-speech) izhaja, da ne gre za to, da bi BBC ne bil že sedaj nepristranski, ampak, da bo še naprej v največji možni meri deloval »nepristransko«. Da bi to dosegli pa generalni direktor BBC predvideva pripravo novih navodil in usposabljanje za raziskovanje težkih a zanimivih dilem. Je pa to le ena od prednostnih nalog, tako da tu zapis ne sledi originalu. Druga je, da ne bodo več širili linearnih storitev (povečevali števila kanalov), kar pa je tudi usmeritev RTV Slovenija. Tretja je povečevanje prisotnosti na spletu. To usmeritev zagovarjamo tudi na RTV in jo imamo zapisano v strategiji. Podatki kažejo, da je naš MMC eden najboljših med spletnimi ponudbami javnih RTV. Četrta je iskanje poslovnih priložnosti, s katerimi bi nadgradili prihodke iz prispevka. To je v okviru možnosti tudi usmeritev RTV (priprava prodaje vsebin in arhivov, dodatne produkcijske avdio storitve). Predvsem pa iz tega naslova izvira prizadevanje, da bi enota Oddajnikov in zvez ostala sestavni del RTV. Zanimivo je, da ste izpostavili samo in izključno delček, ki gre v kontekst vaše argumentacije, ne pa denimo tega, kar je GD BBC dejal o nadgradnji prihodkov iz prispevka. To je namreč v popolnem nasprotju z namero, da bi OZ izvzeli iz sistema RTV Slovenija. Prav to predlagane spremembe slovenske medijske zakonodaje postavlja v še bolj nenavadno luč in na še bolj trhle temelje.

4) "Mi vsi vemo, da je model BBC za objektivno, pošteno televizijo. Naprej pravi: 'Nepristranskost je naša bistvena lastnost, ki jo je možno doseči tudi v polariziranih časih.''
RTV: Generalni direktor izpostavlja, da je potrebno raziskati tudi nove načine nepristranskosti. Iskanje širšega spektra pogledov, potiskanje izven tradicionalnih političnih razmejitev in iskanje novih glasov iz celotne države. »To delo smo začeli, lahko pa gremo še dlje. Želim, da osebje preživi veliko več časa zunaj BBC-ja in posluša tiste, ki plačujejo za nas.«

5) "Javna RTVSLO mora delovati v javnem interesu tako, da sledi v informativnem in v vsem drugem programski drži, ki je politično zadržana in nevtralna. To pa zahteva, brez izjeme, izogibanje političnim poudarkom."
RTV: Minister v tem delu ni bil prav jasen in bi se ga lahko razumelo, da se naj ne bi poročalo o politiki, sploh pa ne kritično. Še posebej pa se ne bi kritično poročalo o vladajoči politični garnituri. Ali pa minister morda meni, da bi javna RTV morala poročati politično všečno? Ko minister razlaga javni interes v povezavi s politiko, je to še dodaten razlog za skrb, kako razume vlogo RTV Slovenija. RTV Slovenija uresničuje javni interes - ne tako, kot meni katerikoli minister, pač pa tako, da pri poročanju v svojih programih sledi Poklicnim merilom in načelom novinarske etike. Zagotovo je v javnem interesu, da med drugim spremljamo delovanje državnih in javnih institucij in poročamo o morebitnih nepravilnostih, čeprav to komu ni po godu. Da svoje poslanstvo RTV Slovenija opravlja dobro, kažejo tudi rezultati različnih raziskav (https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zadovoljnih-vec-kot-80-pogostih-uporabnikov-rtv-slovenija/521387)

6) "To je možno doseči s kompetentnim vodstvom, pluralno uravnoteženim programskim svetom ter brez izjeme s formalno in dejansko izobraženimi profesionalnemu delu zavezanimi novinarji."
RTV: Namigovanja, da ima RTV Slovenija nekompetentno vodstvo, spadajo v kategorijo poskusa diskreditiranja RTV Slovenija na vseh njenih nivojih, vse od vodstva do vseh zaposlenih. Trditev o nekompetentnosti vodstva je neosnovana: RTV Slovenija tudi v zadnjih letih posluje bolje od predvidevanj v vsakoletnih finančnih načrtih. V veliki meri uspeva nadomestiti velika povečevanja osnov za plače v javnem sektorju, čemur smo zakonsko zavezani. Zaključni računi so bili revidirani in izreki brez pripomb, vodstvo RTV je tudi vedno pravočasno pripravilo tako Programsko produkcijske kot tudi Finančne načrte. Da so naši novinarji in drugi ustvarjalci profesionalni, dokazujejo ocene javnosti, kot tudi domače in mednarodne nagrade, ki jih prejemajo. Diskreditiranje vodstva in žaljenje zaposlenih nikakor ni resna in strokovna debata. Težko se strinjamo, da bi o uspešnosti ali neuspešnosti vodstva javne RTV sploh lahko presojala aktualna politična struktura. Zavezani smo javnosti in prav odzivi javnosti kažejo na to, da svoje delo opravljamo dobro. To naše prepričanje lahko podkrepimo z dejstvi na povezave: https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/val-202-in-radio-prvi-z-najvec-poslusalci-v-zadnjih-desetih-letih/535800;

https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/izvrstna-gledanost-prve-tretjine-dirke-po-franciji/535392;

https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zadovoljnih-vec-kot-80-pogostih-uporabnikov-rtv-slovenija/521387).

7) "@mk_gov_si s predlaganimi spremembami zakonodaje ne želi kakorkoli škodovati javnemu zavodu. Želi pa, da postane RTVSLO sodoben, pluralen in finančno racionalen medij, hkrati pa želi poskrbeti, da se razvijajo tudi drugi mediji, s čimer se krepi tudi zaupanje v medije."

RTV: Skrajno nenavadna je javna opredelitev ministra, da s predlagano medijsko zakonodajo »ne želi kakorkoli škodovati javnemu zavodu«. Državljani vendar pričakujemo, da se zakonodaja sprejema izključno na predpostavki »ne škoditi«. Znižanje razpoložljivega denarja za delovanje RTV Slovenija s svežnjem predlaganih zakonov, pomeni zmanjšanje osnov za ustvarjanje kakovostnih programov in vseh ostalih dejavnosti RTV za več kot 15 mio evrov. Ob tem, da RTV že sedaj za pripravo programov primanjkuje 7 do 8 mio evrov. Z zmanjševanjem sredstev se prav nič ne pripomore k racionalizaciji delovanja. Pluralnost slovenskega medijskega prostora pa nima nobene povezave s finančno situacijo RTV Slovenija. Povedano drugače: osiromašena finančna konstrukcija ne bo prinesla pluralnosti, prej nasprotno. Za podporo medijem, ki jo nekateri nedvomno zaslužijo, druge države (tako kot je predvideno do sedaj tudi pri nas) uporabljajo proračunska sredstva. Delovanje ministrstva s predložitvijo predlogov zakonov je torej ravno nasprotno deklariranemu cilju. Če želi minister v resnici dobro slovenski medijski krajini, bo predlagane zakonodajne spremembe umaknil in skupaj s strokovnjaki pripravil ustrezne in na dejanskih temeljih.

8) "Z našimi predlogi v zvezi z izločevanjem oddajnikov in zvez iz sistema RTVSLO želimo doseči le normalizacijo stanja, transparentnost in gospodarnost poslovanja, primerljivo z večino razvitega sveta."

RTV: Govoriti o »normalizaciji« stanja je dokaz nepoznavanja primerljivih ureditev v drugih državah. Prav nobenih strokovnih argumentov, ki bi podpirali tezo, da bi se z izločitvijo OZ dosegla, »transparentnost in gospodarnost poslovanja, primerljiva z večino razvitega sveta«, ni. Predlog Ministrstva je v bistvu »podržavljenje« OZ, se pravi, prevzetje OZ in prenos dohodkov OZ v državno blagajno oziroma morda celo na interesne skupine, ki bi se te dejavnosti v bodoče lahko polastile. Edina država v naši bližini, kjer so to naredili, je Hrvaška. Povsod drugje so OZ bili ali pa so še sedaj v večinski lasti radiotelevizij (Avstrija, Italija, Finska, Španija, Danska…). OZ je ustvarila, financirala, zgradila in jih razvija RTV – in to iz RTV prispevka naročnikov in lastnih prihodkov. Izločitev OZ je nedopustna in za RTV škodljiva, česar se predlagatelji gotovo zavedajo. Očitek, da bi bilo poslovanje tako bolj transparentno, je neutemeljen. OZ imajo svoje, ločeno poslovanje – na svojih stroškovnih nosilcih. Gospodarjenje pa je tudi zelo dobro in uspešno – kar dokazuje presežek prihodkov nad odhodki, ki je v letu 2019 znašal 7 mio evrov. Prepričani smo, da ne obstaja nikakršen tehten argument za izločitev OZ iz RTV Slovenija. Če pa bi se to hotelo storiti, bi morala RTV sama ustanoviti gospodarsko družbo, kot so to v naredili v drugih relevantnih RTV organizacijah v Evropi. V kolikor bi se potem RTV odločila za prodajo družbe, bi lahko prejela med 45 do 55 mio €. Tako se je to delalo v razvitem svetu, ki naj bi nam bil za zgled.

9) "Z učinkovitim nastopom na oglaševalskem trgu bi se morala RTVSLO vsaj v enem delu soočiti s komercialnimi ponudniki."

RTV: RTV se že desetletje sooča s konkurenco komercialnih ponudnikov tako na trgu TV oglaševanja, RA oglasov, kot tudi oglasov na spletu. Da smo pri tem kar uspešni, kaže tudi poročilo Računskega sodišča. Seveda se bomo trudili dobiti več sredstev še naprej, vendar gre za odprt konkurenčen trg. Nobeno zmanjšanje sredstev ne prispeva k temu, da bi bili še uspešnejši.

10) "Videti rešitev zgolj v povečevanju prispevka, kriviti za probleme vse izven sebe, ne imeti potrjenega finančnega načrta, ne razumeti sporočil nadzornega sveta v zvezi s poslovanjem in podobno, v to se ne bom spuščal, ker nisem gospodarstvenik."

RTV: Zavajanje in prikrojevanje dejstev ter nizanje polovičnih resnic oziroma kar laži, je retorika, s katero želijo nasprotniki javnega medija spodkopati neodvisnost in kredibilnost RTV Slovenija. RTV Slovenija si ne prizadeva za »povišanje« RTV prispevka, temveč za njegovo vsaj delno uskladitev. Višina RTV prispevka je zamrznjena od leta 2012, pri čemer je RTV tedaj za svoje komaj pozitivno poslovanje uporabila za 11,4 mio evrov izrednih finančnih in drugih prihodkov. Z dodatnimi sredstvi in dokler so veljali varčevalni ukrepi ZUJF-a je to do leta 2017 še nekako šlo. Sedaj pa enostavno, ko dodatnih prihodkov od prodaje delnic, obresti in dividend zmanjkuje, sedanja višina RTV prispevka ne pokriva več stroškov programov. Takratni varčevalni ukrepi so prenehali veljati, stroški so se povišali, zato je edino razumno in logično, da bi se temu prilagodila tudi višina RTV prispevka. RTV je maja 2019 predlagala le delno uskladitev v višini enega evra. Politika pa bi lahko namesto uskladitve sprejela odločitev o dodatnem financiranju specifičnih dejavnosti RTV manjšinskih programov, izvajanje arhivske dejavnosti, podporo programom za povečanje dostopnosti …). RTV Slovenija ni za svoje probleme nikoli krivila kogarkoli. Vodstvo RTV v svojih predlogih zgolj opozarja, da mora ustanovitelj zagotoviti stabilen sistem za normalno financiranje. Do leta 2019 to ni bilo nujno, kajti tako RTV kot tudi ustanovitelj (Ministrstvo za kulturo) sta se zavedala, da ima RTV z uporabo rezerv še zadostna sredstva za pokrivanje svoje dejavnosti. Zdaj temu ni več tako. RTV ima potrjen Programsko produkcijski načrt in predlog Finančnega načrta za 2020, h kateremu je dal pozitivno mnenje Programski svet. Tudi Nadzorni svet nanj ni imel velikih pripomb. Dogovorjeno je bilo, da o tem glasujemo 25. marca. To je preprečila epidemija, dolgotrajnost kriznega stanja pa je tudi bistveno spremenila postavke, in tako smo raje pripravili nov predlog Finančnega načrta, ki je v postopku sprejemanja. Predvidena je bila obravnava na seji 29. 7, vendar je prišlo do zapleta glede legitimnosti članov NS. Torej to ni odgovornost vodstva, temveč gre za splet okoliščin. Kljub tem zapletom lahko do sprejema FN RTV posluje po »dvanajstinah«. To sicer pomeni nekaj manj denarja, kot je bilo predvideno, vendar je izvedljivo. Prav tako je povsem deplasirana izjava, da naj ne bi razumeli sporočil NS. Minister res ni gospodarstvenik, zato morda res ne ve, da NS sprejema sklepe, kjer pa niti ni kaj razumeti. Tako je NS vedno do sedaj sprejel zaključne račune, Finančne načrte in vrsto sklepov, ki smo jih skoraj vse uresničili. Zelo veseli pa bi bili dialoga o poslovanju RTV v zadnjem času in predvsem o tem, kako reševati izzive, ki so pred nami.

11) "Vendar pa je to poveden znak v načinu poslovanja, ki ga dopolnjuje podatek: V Sloveniji je na javni RTVSLO zaposlena 1,1 oseba na 1000 prebivalcev, v Avstriji 0,41, na Češkem 0,44, na Irskem 0,37, na Slovaškem 0,16 in na Portugalskem 0,15 osebe."

RTV: Zelo zaskrbljujoče je, če minister za kulturo ugotavlja primernost števila zaposlenih na javni radioteleviziji s podatkom, koliko je zaposlenih na tisoč prebivalcev. To je seveda absurdno, kajti po tej logiki bi potrebovali, če bi upoštevali podatek za Italijo, le 440 zaposlenih, če bi se primerjali z Avstrijo, pa 708 zaposlenih. Logika teh primerjav je popolnoma zgrešena. Primerljivost z drugimi državami je mogoča le s primerjanjem lastnega programa, ki ga določena radiotelevizija ustvarja. Glede na raziskave oziroma podatke EBU je RTV Slovenija ena od najproduktivnejših članic evropske mreže radiotelevizij. To pomeni, da naši zaposleni ustvarijo več programa od povprečja oziroma smo pri samem vrhu lestvice. Realno oceno o številu zaposlenih se lahko naredi zgolj na analizi tega, kakšno RTV želi država imeti in koliko ljudi potrebuje za realizacijo zadanega programa. Jasno je torej, da manjša, kot je država, relativno več mora vlagati v svojo RTV. Tako kot v kulturo. Seveda v proračunih majhnih držav to povzroča težave. Toda tu gre tudi za vprašanje nacionalne identitete. Je alternativa, ki jo predlaga slovenski minister za kulturo, da se odrečemo svoji kulturi, jeziku … svoji identiteti? Če bi sledili ministrovi logiki, potem si pa preračunajmo še, koliko ministrov imamo na tisoč prebivalcev pri nas in koliko v drugih evropskih državah. Za resno argumentiranje učinkovitosti je potrebno malo več kot le poznati funkcijo deljenja.

12) "Nova medijska zakonodaja nagovarja RTVS, da se loti finančnih in strukturnih sprememb, da organizira in racionalizira svoje delo in poslovanje, v čemer se nenazadnje ne govori šele sedaj, ampak že najmanj 2 desetletji."

RTV: RTV Slovenija že vrsto let izvaja različne spremembe, digitalizacije, racionalizacije, reorganizacije, ker sicer ne bi mogla poslovati sedaj z 6 mio evri manj denarja, kot ga je imela leta 2012! Prav zaradi zmanjšanja števila zaposlenih in stalnih sodelavcev in tudi zaradi strukturnih sprememb ter racionalne rabe finančnih sredstev se je RTV ohranila in še sedaj deluje v obsegu, kot ji določa zakon in pričakovanja poslušalcev in bralcev. O tem redno seznanja ministrstvo za kulturo in aktualne ministre, relevantne podatke pa lahko preverite v številnih javno objavljenih dokumentih (https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/zakoni-predpisi-in-dokumenti/letni-nacrti-in-porocila/471839). Do sedaj še noben predstavnik ustanovitelja, torej vlada ali v njenem imenu MK, ni izpostavil, da bi se v okviru sedanjega zakona morale zgoditi kakršnekoli dodatne programske spremembe. Popolnoma zavajajoča pa je trditev, da naj bi predlogi nove zakonodaje nagovarjali RTV, da bi se lotili sprememb. Tega ne omenja noben od predlaganih zakonov. Zakoni se nanašajo zgolj na drastično znižanje sredstev, in to v skupni višini okoli 15 milijonov evrov.

13) "Javni zavod se bo moral prej ali slej prilagoditi in parirati novi medijski resnični. Med prispelimi pripombami v zvezi s predlaganimi spremembami medijske zakonodaje je bilo precej tudi takih, ki pozivajo k ukinitvi RTV prispevka."

RTV: Razprava o financiranju RTV Slovenija je vedno dobrodošla, vendar naj sloni na strokovnih argumentih, relevantnih in dejanskih podatkih in z namenom izboljšanja položaja tega, za demokracijo tako pomembnega javnega servisa. Ukinjanje ali bojkot plačevanja RTV prispevka pomeni ukinjanje javne RTV v Sloveniji, razen če se ne zagotovi drug ustrezni vir.

14) "Ti predlogi so neuresničljivi, morda celo neskladni z Ustavo, a smo hkrati prepričani, da je nova rešitev distribucije RTV prispevka pravno vzdržna in bo poskrbela, ne le za racionalizacijo, ampak bo vplivala še na višjo kakovost, večjo profesionalnost in pluralnost medija."

RTV: Zakonodajni predlog, ki upravičeno, glede na dosedanje sprejete sodbe Ustavnega sodišča, že v osnovi zbuja dvom v ustavnost, ne more biti niti dober in niti v javno dobro. Takšne zakonodaje v naši državi ne smemo sprejemati.

RTV Slovenija se zaveda potrebnosti sprememb medijske zakonodaje, vendar pa je predlagana zakonodaja popolnoma neustrezna. Neustrezna pa je tudi tviteraška bitka, naperjena proti javnemu mediju.

Pozivamo h kulturnemu, tehtnemu in strokovnemu dialogu!

Tovrstne objave, ki zavajajoče prikazujejo dogodke iz več let oddaljene preteklosti, so populistični manever zavajanja javnosti. Gre za premišljen proces, s pomočjo katerega naj bi večkrat ponovljena laž postala resnica. Vendar laž vedno ostane laž.

Zapis, da se takratno vodstvo na dogajanje na omenjeni seji ni odzvalo, NE DRŽI: https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/izjava-vodstva-rtv-slovenija-ob-dogajanju-na-zadnji-seji-programskega-sveta/392851

Nedopustno je, da se nekaterim zapiše ali zareče, da naj bi se dogodek, omenjen v tvitu PV, zgodil pred kratkim. Gre za sejo Programskega sveta RTV SLO, ki je potekala maja 2016. Takratni predsednik Programskega sveta je bil dr. Mitja Štular, ki na protestnike s transparenti na seji ni odreagiral. Po statutu in poslovniku je za vodenje seje odgovoren njen predsednik.

Transparente s sporno vsebino »smrt janšizmu« niso nosili zaposleni na RTV SLO niti niso bili z vsebino transparentov seznanjeni. Tudi sedanje vodstvo se je na omenjeno tematiko v preteklosti (maj 2018) že odzvalo.

Torej, preveriti dejstva, da vedno znova ponavljajoče laži ne bi postale resnica.

Žal nam je, da se pred objavljanjem negativnih novic o delovanju RTV Slovenija ne preveri dejstev. Mnenje, da bi bilo bolje, da bi bil omenjeni prispevek objavljen v oddaji Kultura in ne kje drugje, še ni zadosten razlog, da se zamolči dejstva, kako in na katerih platformah ter oddajah je o nagrajencu in nagradi RTV Slovenija tudi poročala.

Prispevek o podelitvi avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pisatelju Dragu Jančarju je bil po meduredniškem usklajevanju namesto v oddaji Kultura objavljen v osrednjem TV Dnevniku Televizije Slovenija, s čimer smo dosegli tudi več gledalcev (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174709862?s=tv).

Prav tako je bil daljši članek objavljen tudi na spletnem mestu portalu https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/drago-jancar-je-prejel-avstrijsko-drzavno-nagrado-za-evropsko-knjizevnost/532421.

Podelitev smo zabeležili tudi v informativnih oddajah na Radiu Slovenija, in sicer s prispevkom v osrednji oddaji Dogodki in odmevi v ponedeljek, 3. avgusta 2020 (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174709816?s=radio).

Poleg tega smo objavili izjavo in jo opremili z besedilom v Zrcalu dneva (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174709898?s=radio), dogodek pa smo zaznamovali tudi v več poročilih na prvem, drugem in tretjem programu Radia Slovenija.

4. 8. 2020

V povezavi z zapisi o izplačilih nekaterim zaposlenih na RTV Slovenija, ki se zdijo nekaterim previsoki, nekateri pa celo pišejo, da naj bi bili nagrada za lažno poročanje (mimogrede, na RTV Slovenija nismo zasledili prispevka, v katerem bi trdili, da so si člani vlade izplačali »virusne« dodatke, prejeli nismo niti nobenega zahtevka za popravek na to temo, tako da trditev predsednika vlade ne drži), je vendarle potrebno podati nekaj pojasnil in stvari postaviti v pravi kontekst.

Ko so leta 2008 podpisali kolektivno pogodbo, so med dodatke za nevarnost in posebne obremenitve v 11. alineji 39. člena zapisali: »Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.« Verjetno takrat ni nihče resneje razmišljal, da bi bilo to določilo treba kdaj tudi dejansko izvajati. Kajti zapisanega se brez dodatnih pojasnil praktično ne da neposredno aplicirati.

Ko je bila uradno razglašena epidemija novega koronavirusa, se je obveznost iz tega člena aktivirala. Takrat se je pokazala njegova nedorečenost. Direktorji smo dobili od MJU pitijsko sporočilo, da seveda obveznost iz kolektivne pogodbe velja, ampak da pa moramo ravnati kot dobri gospodarji. Ostali smo na suhem, brez vsakršne usmeritve, vse do 9. 4. 2020, ko je bila na spletni strani objavljena odločitev komisije za tolmačenje KPJS. In ta je zapisala to, kar smo odredili za obračune na RTV Slovenija. Na osnovi sedmih kriterijev, ki smo jih pred obračunom plač še nadgradili s pogoji za delo v nevarnem okolju, smo dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačali samo tistim zaposlenim, ki so delali v razmerah, kjer jim nismo mogli zagotoviti dovolj varnih pogojev za delo. Prav tako so dodatek dobili le za čas, ko so dejansko delali v takšnih pogojih. Pri tem je potrebno vedeti, da je bilo tedaj veliko manj znanega o nevarnostih in širjenju virusa, kot vemo sedaj.

Na osnovi tega smo zaposlenim v marcu izplačali dodatek v višini 249 tisoč evrov in v aprilu 428 tisoč evrov, torej skupaj 677 tisoč evrov oziroma v povprečju 338 tisoč evrov. Med njimi je bilo veliko zaposlenih ravno v informativnih programih, ki so veliko delali. Je to tako težko razumeti?

Znano je tudi, da je bilo v prvem »koronskem zakonu« v 71. členu določeno, da je zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega, pri čemer to velja za oba dodatka – tako dodatek po kolektivni pogodbi kot dodatek po tem zakonu. Tudi ta zakon je bil brez operativnih navodil, ki bi jih lahko vodilni uporabili pri konkretnem nagrajevanju. Spomnimo pa se, da je takrat predsednik vlade zagotavljal, da bodo vsi, ki imajo dodatno delo zaradi epidemije, dobili nadomestilo.

V majhno pomoč nam je bilo sklep vlade, ki je po ministrstvih razdelil možnost refundacije iz proračuna. Sredstva za nas so bila dodeljena ministrstvu za kulturo, sami pa smo lahko izračunali znesek, ki bi nam pripadal. Izračun je pokazal, da lahko neposredne izvajalce za mesec marec in april nagradimo z zneskom do 116 tisoč evrov. Dejansko izplačilo je znašalo le 88 tisoč evrov. Vodje enot so pripravile predloge izplačilo dodatka za dodatno delo. Med predlaganimi so bili tudi nekateri zaposleni informativnega programa, ki so skupaj prejeli 8.690 evrov bruto. Verjamem, da nihče ne more oporekati, da so bile priprave informativnih oddaj izjemno zahtevne. Če pa je morda kdo zaznal, da njihova vsebina ni bila v redu, pa to še vedno nikakor ne more vplivati na dejstvo, da je bilo opravljenega zelo veliko dela in to v okoliščinah, ko našim zaposlenim nismo mogli zagotoviti pred virusom povsem varnih delovnih pogojev.

Verjamemo, da so vsi javni uslužbenci, ki so bili v času epidemije novega korona virusa izpostavljeni izrednim in tudi nevarnim razmeram, dobili dodatek. Vsaj morali bi ga. Zaposleni v JZ RTV Slovenija so prav tako javni uslužbenci in za njih veljajo vse določbe Kolektivne pogodbe za javni sektor in jim pripadajo enake pravice, kot vsem zaposlenim v javnem sektorju, kar pa navsezadnje tudi zavezuje delodajalca, da jim te pravice zagotavlja. Verjamemo, da smo ravnali skladno z razlago 39. člena KPJS in določili prvega »korona zakona«.

Na RTV Slovenija verjamemo, da je Slovenija država poštenih ljudi, ki niso pripravljeni storiti kaznivega dejanja goljufije. Kakšna je moralna odgovornost tistih, ki zavedno spodbujajo k podajanju lažnih izjav in s tem kršenju zakonov, pa se mora opredeliti vsak sam.

RTV-prispevek je posebna oblika javne dajatve, predpisana z zakonom o RTV Slovenija. Uveden je bil leta 1998, ko je nadomestil »naročnino«. Ne gre samo za razliko v izrazu; RTV-prispevek ni naročnina, ampak je obvezna dajatev, namenjena delovanju javne RTV. Podoben način financiranja imajo urejen tudi v večini drugih evropskih držav. Ker gre za javno dajatev, bi lahko financiranje iz RTV-prispevka nadomestili tudi s financiranjem neposredno iz proračuna, kar je tudi praksa v številnih evropskih državah. A se lahko s tem vpliv oblasti na vsebine RTV poveča, saj bi tako financiranje RTV lažje pogojevale z »ustreznim delovanjem«.

Obveznosti plačevanja prispevka za gospodinjstva so jasna. Na podlagi zakona velja domneva, da ima vsakdo, ki ima električni priključek, v lasti tudi radio in je s tem avtomatično zavezanec za plačilo prispevka v minimalni višini 3,77 evra. Obveznost 12,75 evra pa je prav tako utemeljena na predpostavki, da ima vsak imetnik električnega priključka v lasti tudi TV sprejemnik. Ko smo lani avgusta za vse naprave omogočili ogled oddaj TV Slovenija v istem času in v enaki kakovosti kot prek TV sprejemnikov, je bil izpolnjen pogoj, da se je med »druge naprave« pričelo vštevati tudi računalnike vseh vrst in pametne telefone. Po pozivu 20.000 takim zavezancem, se jih je okoli 15.000, ki so prej plačevali RTV-prispevek le za radio, odločilo za plačevanje celotnega RTV-prispevka v višini 12,75 evra.

Ker je izhodišče zakonodajalca, da prepreči vsakršno izmikanje plačevanja javnih dajatev in s tem zagotovi enako obravnavo vseh zavezancev, je zakon napisan tako, da gre izterjava neplačnikov po davčnem postopku ter da je izmikanje plačila z lažno izjavo, da posameznik nima ali ne uporablja TV aparata, niti osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona, prekršek, ki se sankcionira z globo.

Tako se po zakonu kaznuje vsakogar, ki sicer ima sprejemnik, a je podal lažno izjavo, da ga nima. Tako tudi tisti, ki druge napeljuje k sklepu, da plačevanje RTV-prispevka ni potrebno, čeprav imajo podane vse pogoje za plačilo, v resnici poziva k nespoštovanju zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nič drugače, kot če bi pozivali k neplačevanju dohodnine ali drugih davščin. Republika Slovenija je pravna država, zato je takšno ravnanje nezakonito, vsekakor pa je napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja goljufije. Ali RTV sproži postopek ugotavljanja krivde v primeru suma goljufije, je stvar presoje ustrezne službe.

Ker verjamemo, da vsak državljan Slovenije, ki se zaveda ne le svojih pravic, ampak tudi odgovornosti do države, zaradi 8,98 evra (kolikor znaša razlika med prispevkoma) ni pripravljen storiti kaznivega dejanja goljufije, do sedaj nismo zaznali, da bi to lahko bila resnejša težava.

Kakšna je moralna odgovornost tistih, ki zavedno spodbujajo k podajanju lažnih izjav in s tem kršenju zakonov, pa se mora opredeliti vsak sam.

Kaj je sporno pri izjavi ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa

Kot je razvidno iz fotografije, je minister Aleš Hojs leta 2016 izpolnil obrazec za odjavo RTV sprejemnika. To možnost zakon v nekaterih primerih dovoljuje, izpolnitev obrazca pa je del utečenega postopka. Kot je razvidno iz fotografije, pa dvom v upravičenost odjave RTV sprejemnika zbuja že vsebina, ki jo je zapisal zavezanec. V rubriki »razlog« je namreč navedel, da »ne želi gledati programa, ki ga (RTV) producira in predvaja«. Ko je obkrožil točko c), je potrdil, da »je seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave, da se z globo od 125.19 EUR do 417,29 EUR kaznuje vsakdo, ki je podal neresnično izjavo«. Kako resno gre jemati to izjavo, potrjuje tudi določilo, da jo je potrebno overiti pri notarju oz. na upravni enoti.

Iz pojasnila, ki ga je lastnoročno zapisal Aleš Hojs, je možno sklepati, da RTV sprejemnika ne odjavlja zato, ker nima več televizijske naprave, ampak zato, ker je prenehal gledati naše (tv) programe. Seveda bi lahko zaposlenemu na RTV to dejstvo padlo v oči in bi lahko v skladu z zakonom sprožil postopek. Ampak, da ne bi verjeli Alešu Hojsu, tedaj uglednemu politiku NSI? Verjetno je šlo za napako. Kot tudi, ko je dal podobno izjavo znova v oktobru ali novembru. Tedaj smo vse zavezance, ki so plačevali samo prispevek za radio, pozvali, naj se izjavijo, ali nimajo v celotnem gospodinjstvu niti enega TV sprejemnika, računalnika, notesnika, tablice ali mobitela z dostopom do spleta.

Sklepati je torej, da Hojs v zadnjih letih ni podal le ene, ampak kar dve lažni izjavi. Problematična je še posebej slednja, saj smo takrat množično obveščali, da je plačevanje RTV-prispevka nujno tudi, če je v gospodinjstvu vsaj ena naprava z dostopom do spleta prek katere je možno spremljati TV Slovenija. Pozvali smo 20.000 zavezancev, ki so takrat plačevali le prispevek za radio, samo okoli 5.000 zavezancev je obnovilo izjavo, da ne posedujejo RTV sprejemnika.

Mnogi upravičeno, kar pa za državljana Aleša Hojsa najverjetneje ne bi mogli trditi.

Njegov javni poziv h kršenju zakona, objavljen na omrežju Twitter, je delilo mnogo državljanov. Med njimi tudi najvidnejši predstavniki oblasti.

Prispevek Milana Gregoriča z naslovom Medijski monopoli in pohabljena demokracija je bralcem Demokracije postregel z vrsto zavajajočimi, če ne že lažnimi podatki. Ob drugem zavajajočem pisanju je avtor zapisal: »Sicer pa so se delavci zavoda nedavno tega sami predstavili pred javnostjo, ko so se slikali pod transparentom z napisom »Smrt janšizmu!«, kar je nezaslišan škandal.« Poudarjamo, da se zapisano ni zgodilo pred »nedavnim«, ampak se nanaša na protest iz leta 2016. Prav tako se pod transparent ni postavil nihče od naših zaposlenih, ampak sta z omenjenim transparentom na sejo Programskega sveta vdrli dve osebi od zunaj. Zaposleni na RTV Slovenija so incident obsodili: https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/izjava-vodstva-rtv-slovenija-ob-dogajanju-na-zadnji-seji-programskega-sveta/392851.

Prav tako opozarjamo na zavajajoče navajanje podatkov javnomnenjske raziskave Valicon, ki je v času epidemije merila zaupanje v institucije. Avtor navaja, da RTV SLO z 11 odstotki uživa najnižjo podporo med javnimi ustavami, kar je zavajajoče. V času epidemije je zaupanje v RTV SLO iz -34 % naraslo na pozitivnih 11 %, s tem se RTV SLO umešča na 8. mesto med dvajsetimi institucijami ali njihovimi predstavniki, na nižjem, 14. mestu, je tako denimo tudi vlada (vir: Javnomnenjska raziskava 11. – 13. april 2020, n=561, Valicon). Prilagamo spletno povezavo do raziskave: https://www.valicon.net/sl/2020/04/civilna-zascita-in-predstavniki-zdravstvene-stroke-uzivajo-najvisje-zaupanje-javnosti-v-casu-epidemije/

KOMENTAR RTV SLOVENIJA

Izpad prihodkov, ki ga predvideva omenjeni zakon, bi povzročil blokiranje delovanja javne radiotelevizije.

O predlogu se nihče z Ministrstva za kulturo ali pristojnih ni pogovarjal z vodstvom RTV Slovenija, niti nismo bili obveščeni, da se sprememba zakona v tem vsebinskem delu pripravlja. RTV Slovenija nujno potrebuje dolgoročno stabilno financiranje, saj smo naše delovanje desetletje financirali tudi iz izrednih finančnih prihodkov, ki pa gredo zdaj h koncu.

Vsakršna prerazporeditev sedanjih prihodkov od RTV-prispevka ali izločitev Oddajnikov in zvez iz RTV Slovenija, bi pomenila le še hitrejši kolaps javnega zavoda. Upamo, da osnutek zakona ne pomeni tega, kar je na nek način že zapisal eden od članov Programskega sveta RTV Slovenija, namreč: »Če TV Slovenija ne bo prenehala rušiti vlade, bo končala v bankrotu.«

Spomnimo se sprejemanja zakona, ki je uvedel RTV-prispevek. Tedaj je bilo rečeno, da je RTV Slovenija kot »tretja blagajna« (poleg ZPIZ in ZZZS) dopustna samo za financiranje opravljanja dejavnosti javne RTV.

Ne predstavljamo si, da bi DZ s spremembo zakona zvišal RTV-prispevek zato, da bi lahko iz prispevka financirali STA in s tem na račun RTV Slovenija razbremenili državno blagajno. Enako velja za zagotovitev sredstev iz RTV-prispevka denimo še za lokalne radijske in TV postaje ali tiste, ki so vidne na celotnem območju Slovenije – morda celo Nova24TV, ki je že bila deležna ugodnosti v prvem protikoronskem paketu. Dvomimo, da bi takšna sprememba prestala presojo na Ustavnem sodišču. Prepričani pa smo, da bi takšna sprememba na referendumu padla.

Ustavno sodišče je namreč že v odločbi U-I-106/01-27 (predlagatelji premišljeno navajajo samo prvi del, ki govori o medijih na splošno) iz leta 2004 jasno povedalo, da je ustreznost in stabilnost financiranja RTV Slovenija obveznost ustanovitelja in da ji je z RTV-prispevkom zagotovljena samostojnost, ker se s tem prepreči vpliv politike na njeno delovanje. RTV-prispevek je torej namenjen za delovanje RTV Slovenija. US je tedaj ocenilo, da je zmanjševanje sredstev, s katerimi razpolaga RTV Slovenija, z namenom, da bi z njimi financirali lokalne in regionalne radijske in televizijske programe, kar je takrat določal ZMed, nedopustno in pomeni kršenje 1. odstavka 39. člena ustave. Zaradi tega je ta del zakona razveljavilo.

Tudi sedanja vladna koalicija se bo morala soočiti s preprostim dejstvom, da je RTV Slovenija po proračunu znotraj Evrope med najmanjšimi uglednimi javnimi medijskimi servisi. In tudi, da že od leta 2005 zgolj RTV-prispevek in običajni komercialni prihodki ne zadoščajo za delovanje RTV Slovenija. Prihodkov od naložbe v medvladno organizacijo EUTELSAT je bilo v letih od 2005 do 2016 za 102 mio evrov. Z RTV-prispevkom na ravni leta 2012, ko je RTV Slovenija imela ob tem še dodatnih 10 mio evrov izrednih sredstev, se leta 2020, kljub racionalizacijam, brez primanjkljaja ne da poslovati! Argumente in dejstva smo že lani predstavili ne le na Ministrstvu za kulturo, ampak tudi vsem poslanskim skupinam. Takrat ugovorov, z izjemo SNS in pomislekom SDS, ni bilo. Posredovali smo jih tudi novi ekipi na Ministrstvu za kulturo.

SKUPNI FINANČNI UČINKI

In še hiter izračun prerazporeditve RTV prispevka, če bi predloga zakona že veljal:

RTV prispevek 2019: 95,6 mio

5% za lokalne medije = 4,8 mio €

3% za STA = 2,9 mio €

Skupaj = 7,7 mio €

Če k temu prištejemo še odhodke zaradi izločitve Oddajnikov in zvez, bi skupno to na letni ravni pomenilo približno 13 milijonov evrov izpada prihodkov.

Res je na drugi strani predvideno povečanje časa, namenjenega oglaševanju (iz 35 na 60 minut), vendar ocenjujemo, da bi to lahko prineslo le od 1,5 do 2 mio evrov več prihodkov in ne 10 mio evrov kot pretirano poenostavljeno predvideva izračun v obrazložitvi predloga. Ob tem, da bi večje število oglasov najverjetneje v javnosti sprožilo nejevoljo.

IZDVAJANJE TREH ODSTOTKOV RTV PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE STA

Finančni učinek te spremembe zakona znaša 2,9 mio evrov iz RTV prispevka, pri čemer pa ne vidimo, da bi ta sprememba prinašala zmanjšanje stroškov ali povečanja prihodkov na strani RTV Slovenija iz naslova sinergijskih učinkov, o katerem sicer govorijo predlagatelji. Gre le za manever, ki bi prihranil sredstva državni blagajni na račun RTV Slovenija, saj v trenutni ureditvi država ta del sredstev za STA namenja iz državne blagajne.

IZDVAJANJE PETIH ODSTOTKOV RTV PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE URESNIČEVANJA JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU DRUGIH MEDIJEV

Finančni učinek te spremembe zakona znaša 4,8 mio evrov iz RTV-prispevka. Kot rečeno, je US že enkrat odločilo, da se RTV-prispevek v ta namen ne sme uporabljati, če bi to ogrozilo delovanje RTV Slovenije. Če se v proračunu Ministrstva za kulturo ni našlo dovolj sredstev za delovanje drugih medijev, tega nikakor ne gre reševati iz RTV-prispevka, ampak je treba ta sredstva v zakonsko predvideni višini zagotoviti v proračunu. Možna posledica predlagane rešitve je pomembno slabenje RTV Slovenije na račun podpore lokalnim in regionalnim medijem. To pa bi lahko vodilo v pokop pluralnosti slovenskega medijskega prostora in možnost koncentracije provladnih medijev oziroma uveljavljanje neposrednega nadzora nad javnim poročanjem. Denar iz sklada za pluralizacijo medijev namreč razporeja Ministrstvo za kulturo. Tudi s to spremembo bi na račun RTV Slovenija prihranili sredstva državni blagajni.

IZLOČITEV ODDAJNIKOV IN ZVEZ IZ RTV SLOVENIJA

RTV Slovenija ima z oddajniki veliko več koristi kot stroškov. Ideja o izločitvi Oddajnikov in zvez (v nadaljevanju OZ) iz sistema RTV Slovenija izvira že iz začetkov 90-ih let. Vendar pa so vse vlade do sedaj razumele, da prav dohodek iz tega naslova – ta izvira iz gradnje oddajniške mreže iz sredstev RTV in ga uspešno komercializiramo – ostane za programe. RTV Slovenija ima namreč omejeno število zavezancev za plačilo RTV-prispevka (naše jezikovno območje obsega le Slovenijo in del sosednjih držav). Tako je jasno, da mora imeti RTV SLO poleg prispevka dodatne vire financiranja, saj sicer ne bi zmogli imeti skromne, pa še vedno primerne javne RTV. Če bi se izrazili bolj ekonomsko: to pomeni, da je delež, ki ga morajo majhne države oz. take z majhnim jezikovnim območjem namenjati glede na BDP, neprimerljivo večji od velikih držav oz. držav z večjim jezikovnim območjem. Ker bi bilo financiranje izključno iz naslova RTV-prispevka nesorazmerno veliko breme gospodinjstvom, so nujna dodatna sredstva bodisi iz proračuna bodisi iz drugih dodatnih virov. Prav dodatni denar iz storitev OZ je od začetka 90-ih, ko so se začele pojavljati radijske in TV postaje ter mobilna telefonija, nepogrešljiv vir sredstev za bogatenje programa.

Oddajniki in zveze prenašajo osem radijskih programov v analogni tehnologiji, štiri tudi v digitalni tehniki in pet televizijskih programov RTV Slovenija. Poleg tega prenašajo še dvajset nekomercialnih radijskih programov in en televizijski program posebnega pomena. Financiranje zanje se že zagotavlja iz RTV-prispevka (ocenjena vrednost tega je 715 tisoč evrov letno).

Poleg tega OZ oddaja tri komercialne televizijske programe, 17 radijskih programov v analogni tehnologiji in 15 radijskih programov v digitalni tehniki (DAB). Prihodek iz tega naslova je v letu 2019 znašal 585 tisoč evrov. Drugi najemniki (mobilni operaterji, KZPS, MNZ ...) so k poslovnim prihodkom enote Oddajniki in zveze lani prispevali še 7,1 mio evrov.

Kot že povedano, RTV Slovenija z oddajniki nima stroškov. Kot enota, za katero se že sedaj v skladu z zahtevami EU vodi ločeno knjigovodstvo, ima letno za okoli 8,5 mio evrov odhodkov in 7,9 mio evrov eksternih prihodkov (realizacija l. 2019). Za programe RTV SLO pa po veljavnem ceniku, ki je enak kot za programe posebnega pomena, opravijo za 8,2 mio evrov storitev, kar se vodi obračunsko.

Če bi torej enoto Oddajniki in zveze izločili, bi morala RTV SLO novi gospodarski družbi za storitve plačati 8,2 mio evrov oz. 8,9 mio evrov, če upoštevamo še znesek za programe posebnega pomena. Upoštevati je treba še DDV v višini 1,8 mio evrov (RTV SLO si lahko namreč z državo poračuna DDV le v višini deleža tržnih prihodkov v celotnih prihodkih), saj bi to družba Oddajniki in zveze d.o.o. fakturirala RTV Sloveniji.

Prihodki »oskubljene« RTV SLO bi se zaradi izločitve enote OZ zmanjšali za 7,9 mio evrov, stroški pa le za 8,5 mio evrov ob dodatnih stroških 10,7 mio evrov.

Do sedaj je RTV SLO za svojo javno službo uporablja tudi višek prihodka nad odhodki iz tržne dejavnosti OZ v višini 5,6 mio evrov. To bi pomenilo dodatne odhodke za RTV SLO v ocenjeni višini dobrih 7,4 mio evrov.

Seveda pa bi »dobiček« na novo ustanovljene gospodarske družbe, ki ga sedaj znotraj RTV Slovenija namenjamo neposredno za izvajanje javne službe (torej programe), šel v državni proračun. Enako tudi omenjeni DDV.

OCENA DODATNIH PRIHODKOV OD OGLAŠEVANJA V PRIMERU POVEČANJA OGLASNEGA PROSTORA NA TV SLOVENIJA

Prihodke od oglaševanja na TV Slovenija sestavljajo trije parametri:

• gledanost oglasnih blokov
• količina oglasnega prostora
• cena oglasnega prostora

Povečanje/povišanje katerega koli od teh parametrov ne pomeni neposredno povišanje oglasnih prihodkov v enakem razmerju, pač pa je to odvisno še od vrste drugih dejavnikov.

V primeru povečanja oglasnega prostora na TV Slovenija na raven komercialnih televizij, to je s 7 na 12 minut na uro med 18:00 in 23:00 in z 10 na 12 minut v vseh ostalih terminih, bi se oglasni prostor, pod pogojem, da ostali dejavniki ostanejo nespremenjeni, povečal za približno 30 odstotkov.

Dodatni prihodki od oglaševanja na račun tega povečanja bi bili v terminih od decembra do sredine marca ter v juliju in avgustu relativno nizki. Že zdaj je namreč v zimskem obdobju, glede na povpraševanje, na voljo dovolj oglasnega prostora in dobro gledanih televizijskih vsebin. V poletnih mesecih pa oglaševanje v veliki meri zamre. Tako bi več prostora za oglaševanje lahko prineslo dodatne prihodke v obdobju od druge polovice marca do konca junija ter od septembra do novembra, ko je povpraševanje po oglasnem prostoru veliko. Je pa seveda vprašanje, ali ne bi zaradi tega vseeno morali znižati cen, da bi pridobili dodatno oglaševanje.

Ocenjujemo, da prihodkovni potencial ob takšnem povečanju oglasnega prostora na TV Slovenija znaša okoli 1,5 milijona evrov. Ob tem pa je treba opozoriti, da govorimo o potencialnem povečanju prihodkov, saj je treba dodatne oglaševalske vsebine in oglaševalski denar odvzeti konkurenci na medijskem trgu.

Ocena temelji tudi na predpostavki, da se predvsem v osrednjem televizijskem času oglasne bloke odpre v največji možni meri (v praksi to pomeni v vsaki uri med 18:00 in 23:00 pet minut oglasov več in posledično toliko manj za programske vsebine). Pomembna je tudi razporejenost in število blokov, saj neoptimalno razporejeni ali predolgi bloki negativno vplivajo na gledanost oglasov in posledično na prihodek.

Delež oglaševanja na TV Slovenija znaša okoli 73 odstotkov. Koliko bi lahko oglaševanje povečal radio, je težje izračunati. Maksimalni ocenjeni učinek iz povečanja oglasnega prostora ocenjujemo na 2 mio evrov.

Pomembna odločba U-I-52/11 10

Kot je Ustavno sodišče že pojasnilo v odločbi št. U-I-106/01, ni že vsak poseg v ustavno varovani položaj RTVS ustavno nedopusten. Da bi bil dopusten, bi moral zakonodajalec pri sprejemanju izpodbijane določbe najprej oceniti, ali zmanjšanje sredstev iz RTV-prispevka ne bo poseglo v finančno samostojnost RTVS. Povedano drugače, ali bo RTVS lahko tudi z zmanjšanim prispevkom izvrševal vse svoje naloge. Če bi zakonodajalec ugotovil, da zmanjšanje RTV-prispevka ne bo ogrozilo ustavno varovane samostojnosti RTVS oziroma da zmanjšanje ne bo vplivalo na izvrševanje njegovih nalog, bi bila njegova odločitev o zmanjšanju prispevka stvarno utemeljena. V nasprotnem primeru pa je odločitev zakonodajalca arbitrarna in pomeni nedopusten poseg v ustavni položaj RTVS (prvi odstavek 39. člen Ustave).

V zadnjih tednih je bilo na družbenih omrežjih zaslediti kar nekaj očitkov, da je RTV Slovenija preskopo poročala o sumu pranja iranskega denarja v NLB. Očitano ostro zavračamo, saj smo o aferi poročali izčrpno, kar dokazuje že bežen obisk arhiva naših vsebin.

Izpostavljamo le nekaj naših vsebin, ki so obravnavale afero z iranskim denarjem v NLB. Vsak pozoren gledalec bo namreč na vsaki od povezav našel še številne druge spremljajoče tekste in prispevke na to temo.

Med drugim smo domnevnemu pranju iranskega denarja namenili enourno oddajo Tarča, ki je bila sporedu TV SLO 15. junija 2017: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174477314 https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-domnevno-pranje-denarja-v-nlb-ju-preiskovali-poslanci/425141

Poročali smo o ugotovitvah notranje revizije Banke Slovenije: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-banki-slovenije-ugotovljene-pomanjkljivosti-pri-nadzoru-sumov-pranja-denarja/454371

Spremljali smo parlamentarno razpravo: https://www.rtvslo.si/slovenija/razprava-o-sumu-pranja-denarja-v-nlb-ju-odpovedali-so-nadzorni-sistemi/433224

Pozorno smo spremljali tudi delo parlamentarne preiskovalne komisije in pripravljali prispevke o tej problematiki: https://www.rtvslo.si/slovenija/odrejena-parlamentarna-preiskava-vec-kot-9-000-iranskih-transakcij-prek-nlb-ja/427251

Dodajamo povezave še na nekaj drugih prispevkov:

https://www.rtvslo.si/slovenija/stirje-politicno-odgovorni-za-iranska-nakazila-prek-nlb-ja/455136

https://www.rtvslo.si/slovenija/furlan-pranje-denarja-je-eno-najtezje-dokazljivih-kaznivih-dejanj-v-sloveniji/448304

https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-premier-ni-tisti-ki-dobi-neko-informacijo-sove-in-potem-odredi-ukrepanje/449148

https://www.rtvslo.si/slovenija/klemencic-pojasnjeval-postopke-kpk-ja-glede-domnevnega-pranja-denarja-v-nlb-ju/426221

https://www.rtvslo.si/slovenija/plausteiner-ni-znakov-pranja-denarja-ali-financiranja-terorizma-prek-nlb-ja/426038

https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-politicna-odgovornost-pri-sumu-pranja-denarja-v-nlb-ju/431836

https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-z-iranskim-denarjem-v-nlb-ju-veliko-zavlacevanj-pristojnih-sluzb/431720

1. 7. 2020

Kot je razvidno s posnetka, na katerem se je snemal raper Zlatan Čordić Zlatko, reportažno vozilo RTV Slovenija ni pripeljalo raperja v bližino državne proslave, ampak je ta sam prišel do našega reportažnega vozila in nekaj časa stal ob njem. Brez vednosti pristojnih na RTV Slovenija je bilo naše vozilo vidno na posnetku, ki ga je s telefonom naredil raperjev spremljevalec. Niti raper niti njegov spremljevalec nista v nikakršni povezavi z RTV Slovenija.

Kot je še razvidno s posnetka, so policisti med izvrševanjem postopka odstranjevanja raperja s prizorišča državne proslave to storili ob našem reportažnem vozilu. Ob tem naj poudarimo, da RTV Slovenija ni na nikakršen način sodelovala pri motenju državne proslave, nasprotno, skrbela je za nemoten prenos te.

Zato zavračamo vsakršna namigovanja o morebitni vpletenosti v dogodek.

29. 6. 2020

Pri treh osebah, zaposlenih na RTV Slovenija, je bila potrjena okužba s koronavirusom (covid-19), in sicer v Ljubljani.

V skladu z notranjim protokolom, ki sledi navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), smo ob tem ustrezno ukrepali. Prostore, v katerih so osebe s potrjeno okužbo delale, smo takoj razkužili, v veljavi ostaja tudi ukrep, da prostore, v katerih se zadržuje več ljudi, redno razkužujemo. Ob tem smo uvedli tudi vse varnostne ukrepe, ki so že veljali v času epidemije, da bi preprečili možnost nadaljnje širitve. Zaradi tega so ostali doma tudi vsi tisti, ki so bili neposredno v stiku z okuženimi. Med drugim smo zaposlene ponovno spodbudili k zagotovitvi ustrezne razdalje med udeleženci, k delu od doma, k vzpostavitvi izmeničnega dela ekip itd., tako da verjamemo in si želimo, da bomo lahko ohranili predvideni program v neokrnjenem obsegu.

Tokrat se širjenju okužbe z novim koronavirusom nismo izognili, kot rečeno pa smo ob tem ustrezno ukrepali. Razmere ves čas spremljamo in zaposlene o tem sproti obveščamo ter prilagajamo ukrepe.

26. 6. 2020

Na družbenih omrežjih je zaokrožilo sporočilo, v katerem se napačno domneva, da naj bi Programski svet RTV Slovenija ukinil oddajo Tarča. Ker je omenjena objava pritegnila kar nekaj pozornosti, javnost obveščamo, da omenjena informacija ne drži.
Programski svet RTV Slovenija ne more ukiniti oddaje Tarča in o tem tudi ni razpravljal. Urejanje programskih vsebin RTV Slovenija ni v pristojnosti Programskega sveta.
Vsako vmešavanje v uredniško politiko bi pomenilo nedopusten poseg v avtonomijo in neodvisnost javnega medija.
Pristojnosti Programskega sveta RTV Slovenija so zapisane v Poslovniku Programskega sveta RTV Slovenija in imajo pravne podlage v Zakonu o zavodih, Zakonu o RTV Slovenija in Statutu javnega zavoda RTV Slovenija.
Povezava: https://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/2018_12_21-poslovnik_ps.pdf
26. 5. 2020

Zadnje čase določeni obrobni mediji vztrajno objavljajo povsem zavajajoče podatke o poslovanju RTV Slovenija oz. o njenem, po njihovo, “prikritem financiranju različnih medijev”. Objavljeni podatki so izven konteksta, z nepravilno obrazložitvijo ter kažejo na željo po prikazu RTV Slovenija kot slabega gospodarja z javnimi sredstvi z namenom diskreditacije in zmanjševanja ugleda javnega medija.
Avtorje teh zavajajočih zapiskov zato naprošamo, da v prihodnje pred objavo podatkov vsaj preverijo dejstva. Tako spisano besedilo pa, očitno orkestrirano, kroži tudi po družbenih medijih in poskuša v javnosti ustvariti vtis, da gre za resnične podatke, hkrati pa nedopustno poziva k neplačevanju z zakonom določenega RTV-prispevka in s tem spravlja morebitne neplačnike v težave, kajti izterjava RTV-prispevka gre po davčnem postopku.
Dejanski podatki so zelo drugačni. Ne podcenjujte svojega občinstva in širše javnosti. Ob zapiskih, ki krožijo na družbenih omrežjih, naj posebej poudarimo, da se zneski, ki jih objavljajo spodbujeni posamezniki, nanašajo na sodelovanje RTV Slovenija z različnimi mediji zadnjih 17 let. Gre za skupne zneske in seštevke, ki so že v osnovi neprimerljivi in nezdružljivi. Tako npr. v zapiskih ni ločnice med oglaševanjem, naročnino na posamezne edicije kot tudi ne med plačili in kompenzacijami, ki so del običajnega medsebojnega sodelovanja.
Tako smo denimo s časopisno hišo Delo od leta 2006 do 2020, povprečno letno beležili 38.643 eur plačil naročnin za njihove edicije oz. skupaj 541.009,08 eur v obdobju 14-ih let; ostalo je bilo oglaševanje, tudi kompenzacija v povprečju letno 58.037 eur oz. skupaj 812.512,35 eur v tem časovnem obdobju. RTV Slovenija v letu 2020 za celoten javni zavod vsemu domačemu tisku (gre za približno 90 različnih edicij) mesečno namenja 11.000,62 eur oz. skupaj letno 132.007,44 eur. Novinarji in zaposleni na RTV Slovenija morajo biti pri svojem delu obveščeni tudi o temah, ki jih pokrivajo drugih mediji, z oglaševanjem v njih pa poskušamo na naše vsebine opozoriti čim širše občinstvo.

ODZIV RTV SLOVENIJA NA ZAPIS NA SPLETNEM MESTU GLASNO.SI Z NASLOVOM: DVA PREDSEDNIKA V DNEVNIKU TV SLOVENIJA - ANALITIČNA PRIMERJAVA

Manipulacija je najbolj zavržena medijska forma. Zaradi tega je skoraj vedno anonimna. Takšna je tudi objava na spletni strani Glasno.si z naslovom »Dva predsednika vlade v Dnevniku TV Slovenija – analitična primerjava«. Gre za stran gibanja, ki so ga ustanovili nekateri ugledni člani družbe desnega političnega pola, od katerih jih je kar nekaj povezanih z RTV Slovenija, saj sta med njimi dva bivša predsednika programskega sveta, dr. Stane Granda in dr. Mitja Štular, ter prav tako bivši podpredsednik PS Jože Hribernik. Gibanje je nastalo v času, ko so nekateri po intervjuju z dr. Jožetom Dežmanom močno napadali dr. Jožeta Možino, gibanje pa ga je vzelo v bran, kajti tega naj RTV Slovenija kljub pozivom ne bi bila pripravljena storiti.

Proti taki manipulaciji, ki jo je ali so jo sestavili strokovnjaki oziroma vsaj poznavalci TV zakonitosti, se je pravzaprav težko boriti z enostavnim pojasnjevanjem, zato je analiza nekoliko daljša. Manipulativna primerjava je namreč napisana na videz zelo strokovno, da bi ji, ali pa so tudi ji, mnogi nasedli. Vendar pa je naša dolžnost in tudi ocenjujemo, da je vredno truda, to manipulativno izkrivljanje dejstev razkrinkati in ga odločno spodbijati z dejanskimi, objektivnimi argumenti. V čem je primerjava manipulacija? Pojdimo k dejstvom.

Lahko prepoznavna manipulacija je primerjava posnetka iz Dnevnika z znakovnim tolmačenjem s posnetkom iz tiskovnega središča. Avtorju (-jem) se celo zapiše neresnica. Namreč, da naj bi tolmačka ne igrala pomembne vloge pri kadriranju. Šarca naj bi kamera snemala od blizu, Janše pa ne. To, da je trajala 31 sekund verjetno za samo primerjavo slike ni tako pomembno. Slika Šarca je podana, kot je običajno: na velikem zaslonu in zaradi tega velika. Za tiste, ki morda ne veste, Televizija Slovenija za osrednje informativne oddaje zagotovi tolmača, ki oddajo tolmači v znakovnem jeziku na tretjem programu. Tolmačenje informativnih oddaj namreč poteka tako, da tolmač stoji pred modrim ozadjem v studiu na TV Slovenija ter sočasno tolmači na primer Dnevnik, ki je na TV SLO 1, na TV SLO 3 pa se slika Dnevnika pomanjša, da se lahko v desni spodnji kot doda dovolj veliko sliko tolmača. Slika iz tiskovnega središča, pa sledi z UKOM-om dogovorjeni postavitvi, tolmač pa je v tem primeru prisoten na sami konferenci – torej je logično, da je tudi slika zajeta drugače.

Manipulacija je torej primerjati sliko izjave z bližnjim posnetkom s posnetkom za govorniškim pultom v DZ. Prva se snema običajno z razdalje 3-5 metra, sliko govorca v veliki dvorani pa s stacionarnimi kamerami z razdalje vsaj 18 metrov, pri tem pa je operater kamere v režiji studia 5 na Kolodvorski.

Manipulacija nam ponuja primerjalne slike med Janšo (13. 3.) in Šarcem (12. 3.) ter posnetkom iz sicer nove dvorane državnega sveta, TV Dnevnik dne 14. 3. oz. Poročila ob petih 12. 3. Ker ni bistvena, pustimo Šarca pri miru, saj gre za posnetek iz tiskovnega središča vlade, kjer je bila tolmačka na 1,5 metra in se posvetimo ekranski sliki iz Državnega sveta. Gre za novinarsko konferenco predsednikov koalicijskih strank na dan, ko je takrat še Šarčeva vlada razglasila epidemijo, bodoča Janševa vlada pa je na tej tiskovni konferenci napovedovala ukrepe. Tolmačico so odmaknili od predsednikov, kar pa je imelo stranske posledice. Geometrija pač.

Če govorci zaradi ohranjanja razdalje sedijo precej narazen in mora ob tem biti v kadru še tolmačka za znakovni jezik, je potem seveda glavni protagonist - predsednik vlade - izgubljen v potrebni širini slike. Vidi se celo, da smo predsednika SMC izrezali iz slike, ker bi bili v nasprotnem primeru govorci za mizo še manjši. Manipulacija je primerjava dveh popolnoma neprimerljivih stvari! Pri neposrednem prenosu se ne da popolnoma nič narediti. Oziroma bi bilo to v danih tehničnih pogojih zelo težko. Da bi tolmačico lahko dali v ločen okvirček in snemali vsakega posameznega govorca, bi morali imeti na razpolago več kamer in seveda tudi zeleno ozadje za tolmačico.

Seveda pa bi lahko za poročila imeli sliko predsednika vlade, ki bi v kamero povedal nekaj ključnih poudarkov. In to bi bil posnetek, ki bi ga dejansko lahko primerjali s posnetkom Šarca v t.i. bližnjem ali velikem planu. Ni je nacionalne televizije, ki po novinarski konferenci predsednikov koalicijskih strank, ne bi posnela in prenesla izjave predsednika vlade. Če pa posnetka ni, potem mora urednik katerekoli informativne oddaje uporabiti tisto, kar ima na razpolago. Ampak tu je še dodatna manipulacija. Po novinarski konferenci štirih predsednikov koalicijskih strank 24. 3. je Janez Janša dal izjavo in smo jo z bližnjim posnetkom Janeza Janše tudi objavili. Manipulacija primerjave posnetkov Šarca in Janše je torej razkrinkana in podtikanje TV Slovenija, da želi drugega prikazati v neprijazni luči popolnoma ovrženo. Bistvo vsake kredibilne primerjave je namreč primerjava enakovrstnih prispevkov: se pravi slike, ki je bila posneta v enakovrednih okoliščinah.

Naj nadaljujem. Posledica varnostne razdalje se še toliko bolj vidi na sliki s 14. 3., ki pa jo avtorji analize primerjajo s posnetkom predsednika vlade, narejenim »po običajnih standardih«. Epidemija in ukrepi posegajo tudi v način snemanja. In še nekaj: država je v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, evropskim pravom in Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov v kriznih situacijah (kamor spada tudi epidemija) dolžna poročati v dostopnih tehnikah, da so vsi državljani enakovredno in ažurno obveščeni o dogajanju. Gluhi, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom (v postopku je tudi vpis pravice do znakovnega jezika v Ustavo) lahko le preko tolmača dobijo ključne in pravočasne informacije v zvezi z epidemijo.

Nismo še končali.

Pri sliki iz tiskovnega središča vlade je kar nekaj problemov. Predvajanje novinarskih konferenc smo vzpostavili na željo Urada vlade za informiranje (UKOM). V skladu z dogovorom, naj bi šlo za začasno rešitev in z eno fiksno kamero. Posledično velikost oziroma bližino posnetka določa velikost govorcev. Širina je posledično funkcija višine (razmerje slike je 16:9). Ta je potrebna sicer tudi zaradi odmaknjene tolmačke. Verjetno mnoge zmoti tudi dokaj temna slika, kar pa je posledica uporabe teleprompterja (prikazovalnik teksta) za govorca. Logičen sklep: vse primerjave z bližnjimi plani Marjana Šarca so povsem deplasirane.

Pri tem moramo poudariti odlično sodelovanje med RTV Slovenija in UKOM-om. Ne le, da smo praktično čez noč vzpostavili prenos slike iz tiskovnega središča, temveč smo tudi zagotovili prisotnost novinarjev v Studiu 1 TV Slovenija in postavljanje vprašanj preko video konference, ko je bila sprejeta odločitev o novinarskih konferencah na daljavo. Že pred objavo manipulacije smo se z UKOM-om dogovorili, da bi ob selitvi v Kosovelovo dvorano postavili več kamer (3) in še eno za tolmačko z zeleno/modrim ozadjem, da bo prikazana s sliko v sliki. Zagotovili smo tudi mešalca slike, ki iz režije Studia 1 oblikuje končno sliko. S tem smo »tudi« tej vladi omogočili najboljše možne predstavitve v danih okoliščinah. Razlika je bila vidna ob prenosu prvih novinarskih konferenc od 7. 4 dalje. Signal v skladu z dogovorom z vlado dajemo na voljo vsem televizijam brezplačno.

Tudi pri umanjkanju jasne izjave Janeza Janše ob predstavitvi zakona o uporabi dveh oz. treh milijard evrov v primerjavi s posnetkom Marjana Šarca ob izstopu Mira Cerarja iz stranke SMC, ne gre pripisati krivde TV Slovenija. Za izjavo si morajo politiki pač vzeti čas in stopiti pred kamere. S televizijskega zornega kota, da predsednik vlade to javnosti sporoči na tiskovni konferenci in ne v bližnji izjavi, torej morda ni bila najboljša odločitev, vsekakor pa ni bila naša.

Podobna, če ne najhujša in tudi najbolj sprevržena manipulacija pa je postaviti skupaj sliki iz studia v Bruslju 22. 1. in sliko (sliko, ne posnetek!) iz Dnevnika 21. 3., ki jo je nacionalna RTV dobila od vladnega urada za informiranje. O obisku doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah mediji nismo bili obveščeni, niti vabljeni in ga sami zato nismo snemali. Če smo hoteli podati vizualno podlago, smo pač morali uporabiti tisto, ki smo jo prejeli.

Podobno je pri trditvah, da se TV Slovenija ni dovolj potrudila, da bi ljudje dojeli, da jim dobro novico o nagrajevanju najbolj obremenjenih in znižanju plač funkcionarjem za 30% sporoča predsednik vlade, ki je to sprejela. Ne gre za manipulacijo TV Slovenija, ampak za ustaljeno prakso, da kompleksne ukrepe – in šlo je za kompleksen večplasten ukrep – povzame voditelj tako, da lahko ukrepe grafično ponazorimo. Avtor (-ji) to seveda vedo, kajti znano je, da se številke oziroma informacije nasploh veliko bolj vtisnejo v spomin, če so vizualno predstavljene.

Ko manipulacija trči ob dejstva, se razblini v prah

Manipulacija je primerjati stvari, v našem primeru slike, ki so nastale v različnih kontekstih, ob različnih okoliščinah in ob različnih tehničnih pogojih.

Manipulacija je stvari prikazovati le z enega zornega kota. Manipulacija je izkrivljanje podatkov.

Na RTV Slovenija se bomo proti takim in podobnim napadom in manipulacijam vedno borili. Z dejstvi.

In dejstva izpodbijajo manipulativno trditev, da TV Slovenija na tihi »način nadaljuje dolgoletno ideološko kampanjo proti Janezu Janši«. RTV Slovenija bo vedno zagotavljala medijsko podobo in odziv tako Janezu Janši kot jo je do sedaj drugim predsednikom vlad in, upajmo, tudi bodočim. Za sodelovanje sta potrebna dva in žal nam je, da sodelovanje še ni povsem utečeno. Z veseljem bi ekipa TV Slovenija »pokrila« obisk predstavnika vlade v najpomembnejši zdravstveni ustanovi v državi UKC ali pa vsaj, kot je običajno v takšnih primerih, ob koncu z izjavo! Takšen je tudi do sedaj vedno bil običaj in je tudi v tujini. Tako pa smo dobili le od SOJ UKC posnetek, ki smo ga seveda zaradi pomena tudi objavili, čeprav zvok posnet z mikrofonom Nove24 ni bil najboljši.

Iz povedanega se vidi, da TV Slovenija ni nikoli vodila kakršne koli »informacijske vojne proti Janezu Janši«. Zagotavljala je vse informacije podprte z najboljšim razpoložljivim slikovnim materialom in naredila vse, da bi bila slika iz tiskovnega središča vlade in posebno še sedaj iz središča v Kosovelovi dvorani za gledalce najboljša možna. Vse drugo so špekulacije in ja, manipulacije.

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, MBA

Televizija Slovenija v času epidemije redno prenaša vse tiskovne konference ključnih predstavnikov države in civilne družbe, ki so najprej potekale v Tiskovnem središču slovenske vlade, zadnje dni pa v Cankarjevem domu. Tudi nagovor predsednika vlade Janeza Janše, 7. 4. 2020, smo v celoti prenašali na TV SLO 3. Nagovora nismo le prenašali, pač pa ga tudi ponavljali. Na dan prenosa smo ga ponovili še dvakrat, naslednji dan pa trikrat.

TV Dnevnik je poleg Odmevov naša osrednja dnevnoinformativna oddaja; v njej so najpomembnejše dnevne informacije o dogajanju doma in v svetu. Najpomembnejše informacije, ki jih dobimo v času trajanja oddaje, neposredno posredujemo gledalcem – tako smo storili tudi sinoči. V času epidemije je uredniška odločitev z neposrednim vklopom v nagovor predsednika vlade prava in vsekakor v javnem interesu, a v dnevnoinformativnih oddajah taki prenosi ne morejo trajati neomejeno dolgo, saj moramo zagotoviti prostor tudi za druge pomembne informacije. In to smo storili. Nagovor predsednika vlade je v TV Dnevniku trajal 6 min in 26 sekund.

Običajno se z vlado o terminu predvajanja nagovora predsednika vlade dogovorimo, tudi tokrat je bilo tako. Če bi vnaprej vedeli za dolžino govora, bi predlagali, da bi bil nagovor predsednika vlade po TV Dnevniku in bi ga lahko v celoti prenašali na TV SLO 1.

V zadnjem času so nekateri kar tekmovali, kako bi delovanje RTV pokazali v negativni luči. Od navajanja napačnega števila zaposlenih v primerjavi z RTV Slovaška, želj po poseganju v uredniško politiko in še marsičesa. In potem sem bil opozorjen, da naš novinar dr. Jože Možina obtožuje RTV Slovenija, ker naj bi ga cenzurirali! Moram reči, da sem, ko sem to prebral, ostal brez besed. Lahko bi šel mimo tega, saj to vse pove o njem. Vendar vidim, da nekateri verjamejo, da RTV Slovenija cenzurira kar vse njegove oddaje! Tudi pri zadnjem intervjuju z dr. Zupanič Slavec v nedeljo 29. marca naj bi ga cenzurirali. To so hude besede, ki preprosto niso resnične.

Najprej naj ponovim, kaj za veliko večino ljudi in uradno pomeni cenzura. Wikepedija navaja: »Cenzura je postopek nadziranja informacij ali podatkov, ki se prenašajo preko medijev in so namenjeni javnosti.« Fran pa razlaga, da je cenzura »uradno pregledovanje javnosti namenjenih del«. Da morda neko delo ne bi bilo objavljeno, če bi ga cenzura zavrnila.

Torej dr. Jože Možina izrecno navaja, da mu RTV, verjetno vodstvo RTV, žal ni natančneje povedal, kdo, verjetno pa urednica Lidija Hren, odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič, direktorica televizije Natalija Gorščak in seveda generalni direktor, ne dovoli predvajanja oddaj oziroma pred predvajanjem zahteva spremembe. Ko sem mu postavil konkretna vprašanja, kdo je to kdajkoli naredil oziroma se v objavo ob predvidenem terminu vmešal, mi ni odgovoril. Zakaj? Ker se to od maja 2017, ko sem prevzel vodenje, še ni zgodilo. Torej lahko zelo jasno povem, da ne vem, da bi bila katerakoli oddaja dr. Jožeta Možine do današnjega dne cenzurirana. Pozivam ga, da, če to ni res, to tudi jasno pove! S cenzuro se ni šaliti. Posebej ne v tem času, ko se zdi, da bi nekateri želeli, da določenih oddaj ni na zaslonih. Če bi vodstvo RTV ali radia oz. televizije v to privolilo in bi v resnici umaknili oddaje, bi bila to cenzura. In te, upam, da se strinjamo, ne sme biti! Tudi umik predvajanja dogovorjenega intervjuja z Janezom Kocijančičem bi bil točno to. Posebej ker so uredniki pravilno napovedali, da bosta tematika in sam intervju pritegnila veliko gledalcev. Nadpovprečno veliko. In nihče ni protestiral, da je bila izrečena kakšna neresnica ali da so koga žalil.

Zanimivo je, da je avtor tvita očitno spoznal, da ga je mogoče malo polomil, kajti pozneje se je od celotne vsebine distanciral. V dodatnem tvitu je namreč popravil samega sebe. Ne govori več o »cenzuri«, ampak uporabi čudno zvezo »bojkotira/cenzurira«. PR, ki sodi pod generalnega direktorja, naj bi sočasno bojkotiral in cenzuriral oddaje »malopridnih avtorjev«. Med tema besedama ni popolnoma nobene povezave. Cenzura je cenzura, bojkot pa bojkot. Obojega hkrati ne more biti. To me napeljuje na misel, da je avtor ugotovil, da je zapisal neresnico, ko je zatrdil, da naj bi njegove oddaje cenzurirali. Verjamem, da bo zmogel dovolj integritete in bo s tvitom sporočil, da se je pač zmotil. Da njegove oddaje, odkar sem generalni direktor jaz, nikoli niso bile predmet kakršnekoli cenzure.

Izkaže se, da je v bistvu problem v tem, da naj njegove oddaje ne bi bile dovolj oglaševane. Ne piše več, da naj ne bi dovolj oglaševane na TV Slovenija (celo manj kot intervju z Janezom Kocijančičem), ker so mu morda povedali, da to ne drži. Napovednik za omenjeni intervju je bil predvajan 43-krat, njegov pa 56-krat. Res je, da sta oba imela veliko ponovitev v nočnem času. Vendar je bil njegov bolj oglaševan tudi v »udarnih« terminih. Bil bi še večkrat, če bi bilo to mogoče. Pogovor je bil namreč posnet v četrtek in napovednike so lahko pripravili šele v petek. Pripravili so celo »rezervno« različico, da bi jo predvajali že v četrtek, vendar so jo na željo Možine umaknili s plana predvajanj in oddajo nato oglaševali takoj, ko je bil v petek po zapletih s prenosom datoteke na strežnik za predvajanje, za kar gotovo ni kriv generalni direktor, pripravljen napovednik. Ker naj bi bilo na TVS vse vredu, so dejstva očitno le zmagala.

Tako je ostal odprt le še poudarek, da naj bi ne cenzurirali, ampak bojkotirali njegovo oddajo v PR službi. Vendar tudi za takšno trditev nima resnih argumentov. Škoda, da se ni pozanimal, kako se nekatere vsebine znajdejo na profilu na Twitterju oziroma Facebooku RTV Slovenija. Naše objave na omrežjih FB in TW se pripravljajo na osnovi informacij, ki jih prejmemo iz uredništev televizije na podlagi video napovednikov; te za svojo spletno stran pripravi TV SLO. Objave za konec tedna načrtujemo že v petek, napovednika za omenjeni intervju pa v petek še ni bilo. In to je edini razlog, da napovednik ni bil planiran med našimi vikend oddajami. Kakšen bojkot neki! V PR upoštevajo programske izbore. Tako je tudi popolnoma jasno, da ga PR ni »bojkotirala« ne samovoljno ne po navodilih generalnega direktorja. Celo več, že pred tvitom smo predvideli, da na obeh profilih napovemo ponovitve odličnega intervjuja. Tako mislim, da bo dr. Jože Možina tudi ta drugi tvit ustrezno popravil, da ne bo škodoval izpostavljenim osebam. In seveda predvsem RTV Slovenija, ki mu je in mu omogoča, da ustvarja svoje oddaje. Pri tem mu tudi vnaprej želim obilo uspeha.

Ko sem ta odziv že napisal, sem dobil obširen odgovor na nekaj preprostih vprašanj. Iz njega bi povzel le to, da naj bi se v resnici cenzura zgodila pred leti v zvezi z oddajo Zamolčani – moč preživetja. Že v mojem času pa naj bi spremenili napovednik za intervju z Vero Mejak, v katerem je okrcala ljubljanskega župana Jankovića. Glede tega naj povem, da o tem nisem bil obveščen, kaj šele da bi o tem odločal.

Izrazil pa je tudi mnenje, da sem v resnici problem RTV le jaz, ker nisem uspel nadgraditi in pluralizirati programa ter dvigniti gledanosti, zmanjšati števila zaposlenih in zaposlenih boljše plačati, tako kot on, ko je bil direktor TV Slovenija. Na prvo bi lahko odgovorila TV Slovenija, sam nisem njen direktor. Število zaposlenih in rednih sodelavcev smo občutno znižali, predvsem pa uredili nedopustno stanje, ki je med drugim izviralo iz obdobja, ko je bil on direktor TV Slovenija, in tudi plače smo kar občutno povečali v skladu z ureditvijo v javnem sektorju.

Generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc, MBA

V času epidemije novega koronavirusa se tudi na družbenih omrežjih pojavljajo netočne in zavajajoče informacije, povezane s plačilom RTV-prispevka, zato v nadaljevanju posredujemo nekaj pojasnil.

V fazi sprejemanja je trenutno t. i. megazakonom, s katerim se določajo začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije virusa COVID-19. Med omenjenimi je tudi oprostitev plačila storitev RTV-signala, kar določa 102. člen omenjenega zakona: »Regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije, se za čas od razglasitve do preklica epidemije COVID-19 oprosti plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV, določene v 114.a členu Zakona o medijih. Prav tako se oprosti plačilo frekvenčnine, ki ga regionalne in druge televizije in radijske postaje plačujejo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.«

Omenjeni predlog se nanaša zgolj na oprostitev plačila storitev RTV-signala za regionalne in druge televizije, ki jih prenašamo v multipleksu A in C. Tu ne gre za spremembo zakona o RTV Slovenija in ureditev plačevanja RTV-prispevka, saj v tem primeru ne gre za storitev, ampak za financiranje javne RTV, kot v veliki večini evropskih držav.

Pomen RTV Slovenija je v teh, ne le za državo, ampak tudi za Evropo in svet popolnoma drugačnih okoliščinah, izjemen, saj ne gre le za izpolnjevanje zahtev zakonodaje, poklicnih meril in standardov. Televizija Slovenija, Radio Slovenija in Multimedijski center še naprej skrbijo za odgovorno in aktualno obveščanje, izobraževalne vsebine in kakovostno razvedrilo. Za nemoteno delovanje potrebujemo finančna sredstva, ki so osnova za nadaljnje nemoteno delovanje javnega servisa.

Kot smo že zapisali v sporočilu za javnost 18. marca, aprila ne bo obračunan RTV-prispevek za sprejemnike v javni rabi. Sredi marca je namreč začel veljati vladni odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. RTV Slovenija v povezavi z odlokom ne bo izdala računov za RTV-prispevek za mesec april tistim pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki se jim obračunava prispevek za sprejemnike v javni rabi (lokali, gostinski obrati, wellness centri …) in v nastanitvenih obratih. Že izdane račune za RTV-prispevek, ki so zapadli v plačilo 16. 3. 2020, pa je potrebno poravnati.

Hvala, ker podpirate delovanje javnega servisa. Ko gre zares, smo skupaj!

Služba za komuniciranje RTV Slovenija

Na TV Slovenija smo gostili predstavnike podpisnikov obeh pisem. Dan po objavi prvega pisma - Pobude za vključujočo in operativno koalicijo - v četrtek, 13. 2., smo v Odmevih gostili predstavnico podpisnikov Nevenko Črešnar Pergar in prvopodpisanega Borisa Andrijaniča prek Skype zveze, ker je bil v tujini. Vsebino drugega pisma, Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo, je dan po objavi, 18. 1., v Odmevih predstavil prvopodpisani dr. Rudi Rizman. Vsebino obeh pisem smo korektno predstavili; podpisniki so dobili priložnost, da so kot gostje Odmevov pojasnili, za kaj se zavzemajo in zakaj so podpisali pismo.

ODZIV GENERALNEGA DIREKTORJA RTV SLOVENIJA GLEDE ZAPISA Z NASLOVOM NINAMEDIO IN DAMJANIĆA STORNIRAL KADUNC. ZARADI PETRA JANČIČA, DOBRE DRŽAVE TER IZSILJEVANJA PRORAČUNSKEGA DENARJA.

Ne drži trditev, da je »Ninamedio in Damjanića storniral Kadunc« in da je to naredil »zaradi poskusov pri izsiljevanju Šarčeve vlade in politike za povišanje prispevka RTV Slovenija«.
Dejstvo je, da se je pogodbeno sodelovanje za izvajanje raziskav z Ninamedio v decembru 2019 izteklo. Dejstvo je tudi, da za ta namen ni predvideno zmanjšanje sredstev.
Ker smo kot javni zavod zavezani postopkom javnega naročanja in ker želimo pridobiti najboljšega možnega izvajalca na področju raziskav javnega mnenja, pripravljamo razpis, ki bo vseboval vse strokovne metodološke zahteve, potrebne za kakovostno izvedbo tovrstnih raziskav. Ker gre za zahtevno nalogo, razpis še ni pripravljen.
Le to je razlog, da v januarju nismo imeli lastne raziskave.

RTV Slovenija si ne želi zvišanja RTV-prispevka, temveč samo njegovo uskladitev z rastjo ostalih življenjskih stroškov. RTV Slovenija si želi uskladitev RTV-prispevka zato, ker so se ekonomske razmere v družbi, znotraj katere deluje javni medijski servis, v zadnjem desetletju bistveno spremenile. Višina sedanjega RTV-prispevka, ki znaša 12,75 evra mesečno, je bila določena leta 2012. Torej se ni spremenila že sedem let. V vsem tem času je bila inflacija devetodstotna, povprečne plače v javnem sektorju so se zvišale za petnajst odstotkov, nakup pravic za prenos največjih športni dogodkov se je skokovito podražil. Že leta 2012 je morala RTV Slovenija za tekoče poslovanje in opravljanje javne službe, določene z zakonom, koristiti 7,8 milijona evrov iz naslova rezervnih sredstev, sicer bi že leta 2012 moral RTV-prispevek znašati 13,82 evra. Javni medijski servis se je v vseh teh letih že prestrukturiral, racionaliziral, optimiziral in prenovil procese. Število zaposlenih smo zmanjšali za desetino. Če vsega tega ne bi storili, bi danes RTV-prispevek moral znašati 16 evrov. Zavedati se je tudi treba, da ima RTV Slovenija samo 630.000 zavezancev za plačilo RTV-prispevka, kar je v primerjavi z drugimi državami majhno število. Vendar pa je strošek produkcije lastnega programa enak pri nas kot tudi v tujini, kjer imajo zavezancev precej več. Vlada ima zakonsko možnost, da ob spremenjenih ekonomskih razmerah spremeni RTV-prispevek za največ deset odstotkov. Želja RTV Slovenija je 7,84-odstotno povišanje, kar znaša en evro. Ob sedanji višini RTV-prispevka, usihanju rezervnih denarnih sredstev in zakonsko predpisanem obsegu javne službe RTV Slovenija te ne more več opravljati na način in v obsegu, kot od nje zahteva zakon. Sedanji status RTV Slovenija je predvsem posledica dolgoletnega zanemarjanja medijskega vprašanja v Sloveniji, bistveni premiki na RTV Slovenija pa so zakonsko pogojeni.

Poudarjamo, da javni medijski servis nagovarja družbo kot celoto v vsej njeni različnosti in pluralnosti. RTV Slovenija je edina, ki skrbi za medijske potrebe občutljivih skupin (invalidov, manjšin, socialno ogroženih), skrbi za šolanje mladih ustvarjalcev, za pokritost vseh pokrajin in dežel v soseščini, kjer živijo Slovenci, za vsebine o kulturi, družbenem vzdušju, izobraževalni, socialni, pokojninski in potrošniški politiki.

Ni vsaka minuta našega programa za vse, a vsak dan je vsaj nekaj za prav vsakogar v Sloveniji. In z mnogimi presežki. To je več, kot lahko rečemo za katerikoli drug medij v Sloveniji.

RTV Slovenija se pri oglaševanju strogo drži zakonskih predpisov. Med 18. in 23. uro (prime time – osrednji televizijski čas) je na Televiziji Slovenija dovoljenih 7 minut oglasnega prostora na uro (v ostalih terminih 10 minut v okviru posamezne ure), komercialnim televizijam pa 12 minut na uro v osrednjem času in izven njega. Poleg tega z oglasi ne prekinjamo večernih in televizijskih filmov, dnevnoinformativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj. Zavedamo se, da so otroci ena izmed najbolj ranljivih skupin v družbi in jih želimo nagovarjati kot državljane in ne kot potrošnike, zato otroških vsebin prav tako ne prekinjamo z oglasi.

Trditev, da RTV Slovenija vsako leto povečuje število zaposlenih, ne drži. RTV Slovenija se s kadrovskimi izzivi intenzivno ukvarja že od leta 2006. Med letoma 2006 do 2012 je občutno znižala število redno zaposlenih. Konec leta 2015 pa smo začeli proces urejanja prekarnega dela, zato se je število redno zaposlenih začelo povečevati. V skladu z načrtom 2018 smo do konca leta zaposlili večino honorarnih sodelavcev. Na zadnji dan leta 2018 je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 2.279 javnih uslužbencev, konec leta 2019 pa jih bo po načrtu še manj. Dejstvo je, da smo v zadnjem desetletju število zaposlenih zmanjšali za približno 10 odstotkov.

Trditev, da se RTV-prispevek plačuje dvakrat, in sicer s položnico za RTV-prispevek in s položnico za pakete operaterjev, ne drži. RTV-prispevek se plača samo enkrat, in sicer s položnico za RTV-prispevek, ki trenutno znaša 12,75 evra. RTV Slovenija iz naslova kabelskega dostopa do programov ne zaračunava kabelskim operaterjem nobenega nadomestila, prav tako naročniki kabelskih storitev zaradi programov RTV Slovenija ne plačujejo višje naročnine za njihove storitve.

Prav tako je pomembno poudariti, da se RTV-prispevek v višini 12,75 evra na mesec plačuje za celotni javni medijski servis in ne le za Televizijo Slovenija. Javni medijski servis obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva, kar je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. V skladu z zakonom o Slovenskem filmskem centru RTV Slovenija namenja dva odstotka RTV-prispevka tudi kot koprodukcijski vložek za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje. Denar razdeli v okviru kulturno umetniškega programa, in sicer na podlagi vsakoletnega javnega razpisa.

Javni medij ustvarja še vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.

Poleg tega ni zanemarljivo tudi dejstvo, da signal RTV Slovenija po prizemnem digitalnem omrežju pokrije 99 odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da lahko vsak programe RTV Slovenija spremlja s sobno anteno in brez doplačila. S tem RTV Slovenija izpolnjuje ne le zakonsko dolžnost, ampak tudi prispeva k načelu univerzalne dostopnosti vsebin, kar je vrednota in vrlina javnih medijev. Druga alternativna možnost, ki ne terja doplačila, je spremljanje RTV-vsebin prek www.rtvslo.si, za kar je potreben le dostop do interneta. RTV Slovenija si seveda želi, da bi operaterji z internetom ponujali v paketu tudi naše programe – torej da bi ljudem zagotovili, da bi lahko gledali naše programe brez nakupa paketa dodatnih programov. Temu pa komercialne televizije nasprotujejo, saj gre za velik prihodek. Prepričani smo, da bi se mnogi od vas odločili, da vam zadostujejo samo programi RTV Slovenija.

RTV-prispevek v višini 12,75 evra na mesec se plačuje za celoten javni medijski servis in ne le za Televizijo Slovenija. Javni medijski servis obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva, kar je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. V skladu z zakonom o Slovenskem filmskem centru RTV Slovenija namenja dva odstotka RTV-prispevka tudi kot koprodukcijski vložek za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje. Denar razdeli v okviru kulturno umetniškega programa, in sicer na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.

Financiranje nacionalnih radiotelevizij z RTV-prispevkom je prevladujoča oblika financiranja javnih medijskih servisov. RTV Slovenija je tudi med članicami, ki se med drugim financirajo iz RTV-prispevka. Takšen vir financiranja zagotavlja stabilnost in neodvisnost poslovanja javnega servisa. Javni servisi v Evropi namreč izvajajo svoje poslanstvo za celotno populacijo posamezne države. Letni strošek gospodinjstva v Sloveniji za RTV-prispevek znaša 153 evrov in je nekoliko nad povprečjem EBU (Evropska radiotelevizijska zveza). Povprečni RTV-prispevek v EBU za leto 2015 (glede na EBU statistiko) je 137 evrov. Ob tem podatku pa se je treba zavedati, da ima RTV Slovenija samo 630.000 zavezancev za plačilo RTV-prispevka, kar je v primerjavi z drugimi državami majhno število. Strošek produkcije lastnega programa pa je enak pri nas kot tudi v tujini, kjer imajo zavezancev precej več. To pomeni, da je proračun RTV Slovenija zaradi majhnega števila zavezancev za plačilo razmeroma nizek in se tudi v primerjavi z ostalimi javnimi medijskimi servisi uvršča med manjše letne proračune. Za primerjavo naj navedemo podatek, da 147 evrov letne naročnine v Veliki Britaniji prinese v proračun BBC-ja več kot 8 milijard evrov, letna naročnina v višini 210 evrov pa v proračun nemškega javnega medijskega servisa prinese skoraj 9,5 milijarde evrov (največ v Evropi). Francozi, ki imajo RTV-prispevek v višini evropskega povprečja (137 evrov), pa dobijo 4 milijarde evrov letno. RTV Slovenija s pobiranjem RTV-prispevka dobi približno 94 milijonov evrov letno. Ob tem je treba poudariti, da javni medijski servis RTV Slovenija obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva, kar je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. V skladu z zakonom o Slovenskem filmskem centru RTV Slovenija namenja dva odstotka RTV-prispevka tudi kot koprodukcijski vložek za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje. Denar razdeli v okviru kulturno umetniškega programa, in sicer na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.

Financiranje javnega medijskega servisa samo iz državnega proračuna je seveda ena izmed možnih oblik financiranja, ki jo uporabljajo nekateri javni medijski servisi v Evropi. Vprašanje, ki se tu poraja, je, ali je tovrstna oblika financiranja tudi najbolj primerna za nadaljnji razvoj in neodvisnost javnega medijskega servisa in demokracije na sploh. Zavedati se je treba, da je RTV-prispevek, ki ga plačujejo gospodinjstva, stalen in zanesljiv vir dohodkov, ki javnemu medijskemu servisu zagotavlja stabilnost, izvajanje javne službe, določene z zakonom, in neodvisnost. Financiranje iz državnega proračuna pomeni možnost manipulacij, pritiskov, vmešavanja v delovanje, zlorab in odvisnost javnega medijskega servisa od vsakokratne odločitve trenutne politične koalicije, ki je na oblasti. Med javnim medijskim servisom in politiko mora biti jasna meja, sicer se pri vsakodnevnih uredniških odločitvah pa tudi sicer pojavi strah pred povračilnimi ukrepi politike. Poslanstvo javnih medijskih servisov je skrb za državljane in ne za politike. RTV-prispevek je za zdaj eden najuspešnejših evropskih modelov zagotavljanja neodvisnega in samostojnega javnega medijskega servisa. Po podatkih EBU iz leta 2017 se RTV-prispevek plačuje v 63,2 odstotka držav članic.

Tudi takšna oblika oglaševanja je dovoljena (podrobnosti o TV-prodajnih oknih so zapisane v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah). Gre za pomemben vir denarja, s katerim zagotovimo približno dvajset odstotkov sredstev za delovanje osrednje televizijske produkcije. Tudi zato je RTV-prispevek nižji, kot bi bil brez oglaševanja.

S trditvijo, da na Televiziji Slovenija ni nič pametnega, se seveda ne strinjamo. Morda res ni vsaka minuta našega programa za vse, a vsak dan je vsaj nekaj za prav vsakogar v Sloveniji. In to zelo kakovostnega programa z mnogimi presežki, ki nagovarja ljudi kot državljane in jih ne poneumlja. To je več, kot lahko rečemo za katerikoli drug medij v Sloveniji. Ob tem še pojasnilo, da se RTV-prispevek v višini 12,75 evra na mesec plačuje za celotni javni medijski servis in ne le za Televizijo Slovenija. RTV Slovenija ni samo Televizija Slovenija. Je veliko, veliko več. Javni medijski servis obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva. V skladu z zakonom o Slovenskem filmskem centru RTV Slovenija namenja dva odstotka RTV-prispevka tudi kot koprodukcijski vložek za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.

Trditev, da so med poletjem na Televiziji Slovenija samo ponovitve, ne drži. Televizija Slovenija je po zakonodaji zavezana k temu, da mora spoštovati kvote evropskih AV-del, kvote slovenske produkcije in kvote slovenske neodvisne produkcije, zato je oblikovanje programske sheme na TV SLO veliko zahtevnejše kot na katerikoli drugi televiziji. Poleti je v Sloveniji pred zasloni v povprečju četrt milijona gledalcev manj kot v ostalem delu leta, zato večina televizij ponavlja oddaje, ki so nastale čez leto, medtem ko smo na javni televiziji zavezani, da imamo v t. i. prime timeu, torej v osrednjem televizijskem času, določeno število premier.

Letos (leto 2019) so na sporedu premierno vse informativne oddaje in nove dokumentarne oddaje, hkrati pa je vedno premieren tudi osrednji filmski program in seveda športni program na TV SLO2. Tako smo v poletnem času premierno predvajali šesto sezono avstralske nadaljevanke Kjer bom doma, hkrati pa naj omenimo tudi sobotno premiero nadaljevanke Deklina zgodba, večernega filma in odlične sredine filme tedna, s serijo koncertov Legende pa so bili poletni nedeljski večeri od 7. julija na TV SLO2 posvečeni izjemnim slovenskim glasbenikom, ki so pomembno zaznamovali razvoj slovenske glasbe. Prav tako je bila premierno na sporedu tudi britanska nadaljevanka Kdo laže?, ki ste si jo lahko ogledali ob četrtkih zvečer, pa nova kuharska oddaja Televizije Koper-Capodistria, ki je premierno šla v program v soboto, 27. julija 2019. Prav tako je bila premierno na sporedu dokumentarna oddaja Otroci Sredozemlja, ki ste jo lahko spremljali ob ponedeljkih, premierno smo predvajali tudi dokumentarno oddajo v dveh delih Človekov najboljši prijatelj, obeležili pa smo tudi človekovo 50-letnico pristanka na Luni s serijo dveh dokumentarcev Spopad za Luno. V začetku avgusta ste si lahko ogledali evrovizijsko tekmovanje za EBU zbor leta, sledili so dokumentarci o Hitlerju in Woodstocku. Prav tako smo vsak delavnik do 23. avgusta pripravljali oddajo Poletna scena, ki gledalce obvešča o pestrem, zanimivem in slikovitem poletnem dogajanju po Sloveniji in drugod. Julija je potekala tudi Kolesarska dirka po Franciji, ki ste jo lahko spremljali na TV SLO2, sledila sta judo in plavanje, junija je bilo premierno na sporedu svetovno prvenstvo v nogometu za ženske, kolesarska dirka po Sloveniji ...

Poletje je čas, ko na terenu in v studiih snemamo oddaje, ki si jih lahko potem ogledate čez vse leto; največ je otroških oddaj, na terenu pa posnamemo dokumentarne in izobraževalne oddaje.

Od 1. avgusta 2019 RTV Slovenija omogoča sprejem vseh programov RTV Slovenija brez prekinitev tudi po internetu. Od leta 2018 smo namreč vse nove pogodbe z distributerji in lastniki pravic za predvajanje sklepali tako, da vključujejo tudi pravice do vzporednega predvajanja po spletu (t. i. simulcast). Do avgusta 2019 so potekle vse pogodbe, ki teh pravic (simulcast) niso vključevale, torej pogodb nismo spreminjali, samo počakali smo, da so se iztekle, veljati pa so začele nove.
RTV Slovenija bo zato v prihodnjih dneh pozvala gospodinjstva, ki plačujejo RTV-prispevek le za radijske sprejemnike, da podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem TV signala po internetu. V primeru, da imajo dejansko v lasti samo radijski sprejemnik, bodo podpisali novo izjavo, v kateri bodo zagotovili, da nimajo svojega in ne uporabljajo tujega televizijskega aparata, pa tudi ne osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona z internetnim dostopom. V primeru, da izjave ne bodo podali, jim bo RTV Slovenija skladno z zakonom začela zaračunavati celoten znesek prispevka.

Na osnovi stabilne možnosti prenašanja programov smo kot skrbniki javnega denarja dolžni skrbeti, da je izvajanje določil zakona korektno.

Sem sodijo vsi tisti zavezanci za radijske sprejemnike, ki bodo prejeli obvestilo o spremembi od RTV Slovenija in NE bodo podali izjave, da nimajo nobene naprave za spremljanje televizijskih programov (to bo znano naknadno). Obvestilo bomo poslali le okoli štirim odstotkom zavezancev za plačilo RTV-prispevka.

To so zavezanci, ki jim RTV Slovenija obračunava RTV prispevek, ki je določen samo za radijske sprejemnike, to je 3,77 evrov mesečno. Tak znesek plačujejo bodisi zato, ker so sami že v preteklosti prijavili le radijske sprejemnike, ali pa so podali izjavo, da nimajo TV sprejemnika. Pri tem so izvzeti tisti, ki plačujejo znižani RTV prispevek zaradi preslabe kakovosti signala s prizemeljskega omrežja.

ZRTVS-1 že od uveljavitve (l. 2005) v prvem odstavku 31. člena določa, da se kot sprejemnik šteje vsaka naprava, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov. Mednje sodita tudi računalnik in pametni telefon, saj je mogoče po internetu poslušati radijske programe in gledati televizijske programe RTV Slovenija. Ker so bile nekatere televizijske programske vsebine zaradi zaščite avtorskih pravic po internetu nedostopne, je RTV Slovenija v tem primeru lahko obračunala RTV prispevek le v višini za radijske sprejemnike/programe (3,77 evrov). Z avgustom 2019 pa je RTV Slovenija zagotovila vse pravice za vzporedno predvajanje po internetu, kar pomeni, da se vsi programi TV Slovenija po internetu predvajajo brez prekinitev v polnem obsegu, torej identično kot na televizijah. S tem je izpolnjen pogoj, da se lahko RTV prispevek v višini 12,75 evra obračuna tudi uporabnikom interneta oz. računalnikov in pametnih telefonov ne glede na to, da dejansko ne posedujejo televizije.

RTV Slovenija bo sredi meseca septembra (2019) pozvala gospodinjstva, ki plačujejo RTV prispevek le za radijske sprejemnike, da podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem TV signala po internetu. V primeru, da imajo dejansko v lasti samo radijski sprejemnik, bodo morali podpisati novo izjavo, v kateri bodo zagotovili, da nimajo svojega in ne uporabljajo tujega televizijskega aparata, pa tudi ne osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona z internetnim dostopom. V primeru, da izjave ne bodo podali, jim bo RTV Slovenija skladno z zakonom začela zaračunavati RTV prispevek v višini 12,75 evra.

Prvo položnico s polnim zneskom za plačilo RTV-prispevka bodo prejeli za mesec november 2019.

Za zavezance, ki že plačujejo RTV-prispevek v višini 12,75 evra, se glede računov ne spremeni nič, jim pa omogočamo spremljanje RTV-programov tudi po internetu. Na podlagi tega lahko gledalci, ki so zdaj za poln ogled programov TV Slovenija plačevali kabelsko naročnino, te spremljajo v polnem obsegu in brez prekinitev samo s plačilom priključka za internetni dostop.

Za gospodinjstva, ki nimajo radijskega in televizijskega sprejemnika in nimajo nobene naprave, ki bi omogočala sprejem radijskih in televizijskih programov, se ne bo spremenilo nič.
Za tiste, ki so se vselili v novo stanovanje in sprejemnika – radijskega ali televizijskega – niso prijavili, pa je obstoječi zakon jasen; 1. točka 31. člena ZRTVS-1 namreč določa: »Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.«
Skladno s 5. točko 31. člena ZRTVS-1 mora, kdor pridobi sprejemnik in v času pridobitve ni bil zavezanec za plačilo prispevka, v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi. Gospodinjstva, ki ob selitvi ali tudi sicer niso prijavila nobenega sprejemnika, zato pozivamo, da naprave oz. sprejemnike, ki omogočajo sprejem TV programov, čimprej prijavijo. S tem postanejo zavezanci za plačilo RTV-prispevka v višini 12,75 evra.

Najprej naj poudarimo, da RTV-prispevka ni treba plačevati za vsako elektronsko napravo posebej, ampak v okviru gospodinjstev oziroma družin. Kdor pa v sklopu gospodinjstva oziroma družine še ne plačuje prispevka za RTV Slovenija, nima niti televizijskega niti radijskega sprejemnika, ima pa pametni telefon ali računalnik z internetno povezavo, mora, skladno s 5. točko 31. člena ZRTVS-1 v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi. Za sprejemnik štejejo vse naprave, ki omogočajo sprejem TV-signala po internetu, torej tudi osebni in tablični računalniki ter pametni telefoni z internetnim dostopom. Z avgustom 2019 je namreč RTV Slovenija zagotovila vse pravice za vzporedno predvajanja po spletu, kar pomeni, da se vsi programi TV Slovenija po internetu predvajajo brez prekinitev v polnem obsegu, torej identično kot na televizijah. S tem je izpolnjen pogoj, da se lahko RTV-prispevek v višini 12,75 evra obračuna tudi uporabnikom interneta oz. računalnikov in pametnih telefonov ne glede na to, da dejansko ne posedujejo televizije (in/ali radijskega sprejemnika).

RTV Slovenija za pridobivanje podatkov o naročnikih ponudnikov telekomunikacijskih storitev nima pravne podlage, ima pa pravno podlago za pridobivanje podatkov o odjemalcih oziroma plačnikih električne energije.
Od 1. avgusta 2019 RTV Slovenija omogoča nemoten sprejem programov TV Slovenija po internetu. Tako lahko gledalci spremljalo program TV Slovenija v neposrednem predvajanju (t. i. simulcast – isti program kot ga oddaja TV Slovenija) na:
· osebnih računalnikih na spletni strani https://4d.rtvslo.si/zivo/,
· tabličnih računalnikih z aplikacijo RTV4D,
· pametnih telefonih z aplikacijo RTV4D,
· androidnih televizorjih z aplikacijo RTV4D.
Predvajanje bo omogočalo ogled programa v resoluciji 720p, kar je enakovredno HD signalu. S tem bo izpolnjen pogoj iz 31. člena ZRTVS in 3. člena Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, po katerem bo vsem pravnim in fizičnim osebam na območju Republike Slovenije omogočena tehnična rešitev, ki zagotavlja sprejem programov v najmanj enaki kakovosti, kot prizemno omrežje (DVB-T). Na podlagi opisanih dejstev lahko gledalci, ki so zdaj za poln ogled programov TV Slovenija plačevali kabelsko naročnino, te spremljajo v polnem obsegu in brez prekinitev samo s plačilom priključka za internetni dostop.

Resničnosti podatkov oziroma podanih izjav je v praksi težko preverjati, vendar ima RTV Slovenija v primeru utemeljenega suma neupoštevanja zakonskih določb s področja RTV prispevka možnost podati prijavo na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki je v skladu s 44. členom ZRTVS-1 zadolžen za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Za ugotovljeni prekršek lahko izreče denarno kazen oz. globo v skladu s 43. členom ZRTVS-1.

V večini primerov uporabniki sami prijavijo sprejemnike, sicer pa si RTV Slovenija pri pridobivanju novih zavezancev pomaga s podatki o odjemalcih oziroma plačnikih električne energije, za kar ima pravno podlago v ZRTVS-1 (klasičen nadzor oziroma iskanje morebitnih neplačnikov od vrat do vrat v sodobnem času ni več primeren). Redno pa se izvaja nadzor na terenu nad prijavljenimi sprejemniki, ki so namenjeni javni rabi in so nameščeni v lokalih, trgovinah, frizerskih salonih, fitnes centrih in podobno. Iz tega naslova je bilo v zadnjem letu (2018) odkritih in na novo prijavljenih več kot 2.000 sprejemnikov.

Če posameznik ne bo podal izjave, da nima nobene naprave, ki omogoča sprejem TV programov, se bo RTV-prispevek obračunaval v višini 12,75 evra mesečno. V primeru neplačila se vodi ustaljeni postopek izterjave v skladu z Zakonom o davčnem postopku.

Da, RTV prispevek se v tem primeru obračunava v višini 12,75 evra mesečno, saj ZRTVS-1 veže obveznost plačevanja RTV-prispevka na imetništvo sprejemnikov. Trditev, da stranka ne gleda programov RTV Slovenija, z vidika obračunavanja RTV prispevka ni relevantna.

V tem primeru se obračunava le RTV-prispevek za RA (3,77 evrov), če ima stranka kak radijski sprejemnik, sicer pa ničesar.

Ni pomembno lastništvo sprejemnikov, temveč kdo jih uporablja. Če jih uporabljate tudi izven službenega časa, ni nobenega razloga, da ne bi obračunali RTV-prispevka v višini 12,75 evra. Izjema je lahko le, če doma ne bi imeli zagotovljenega interneta.

Ne, saj so računalniki namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti in ne izključno osebni rabi zaposlenih. Prav tako v tem primeru ne gre za sprejemnike v javni rabi, ki bi bili namenjeni strankam.