Zakaj si RTV Slovenija želi zvišanje RTV-prispevka?

RTV Slovenija si ne želi zvišanja RTV-prispevka, temveč samo njegovo uskladitev z rastjo ostalih življenjskih stroškov. RTV Slovenija si želi uskladitev RTV-prispevka zato, ker so se ekonomske razmere v družbi, znotraj katere deluje javni medijski servis, v zadnjem desetletju bistveno spremenile. Višina sedanjega RTV-prispevka, ki znaša 12,75 evra mesečno, je bila določena leta 2012. Torej se ni spremenila že sedem let. V vsem tem času je bila inflacija devetodstotna, povprečne plače v javnem sektorju so se zvišale za petnajst odstotkov, nakup pravic za prenos največjih športni dogodkov se je skokovito podražil. Že leta 2012 je morala RTV Slovenija za tekoče poslovanje in opravljanje javne službe, določene z zakonom, koristiti 7,8 milijona evrov iz naslova rezervnih sredstev, sicer bi že leta 2012 moral RTV-prispevek znašati 13,82 evra. Javni medijski servis se je v vseh teh letih že prestrukturiral, racionaliziral, optimiziral in prenovil procese. Število zaposlenih smo zmanjšali za desetino. Če vsega tega ne bi storili, bi danes RTV-prispevek moral znašati 16 evrov. Zavedati se je tudi treba, da ima RTV Slovenija samo 630.000 zavezancev za plačilo RTV-prispevka, kar je v primerjavi z drugimi državami majhno število. Vendar pa je strošek produkcije lastnega programa enak pri nas kot tudi v tujini, kjer imajo zavezancev precej več. Vlada ima zakonsko možnost, da ob spremenjenih ekonomskih razmerah spremeni RTV-prispevek za največ deset odstotkov. Želja RTV Slovenija je 7,84-odstotno povišanje, kar znaša en evro. Ob sedanji višini RTV-prispevka, usihanju rezervnih denarnih sredstev in zakonsko predpisanem obsegu javne službe RTV Slovenija te ne more več opravljati na način in v obsegu, kot od nje zahteva zakon. Sedanji status RTV Slovenija je predvsem posledica dolgoletnega zanemarjanja medijskega vprašanja v Sloveniji, bistveni premiki na RTV Slovenija pa so zakonsko pogojeni.

Poudarjamo, da javni medijski servis nagovarja družbo kot celoto v vsej njeni različnosti in pluralnosti. RTV Slovenija je edina, ki skrbi za medijske potrebe občutljivih skupin (invalidov, manjšin, socialno ogroženih), skrbi za šolanje mladih ustvarjalcev, za pokritost vseh pokrajin in dežel v soseščini, kjer živijo Slovenci, za vsebine o kulturi, družbenem vzdušju, izobraževalni, socialni, pokojninski in potrošniški politiki.

Ni vsaka minuta našega programa za vse, a vsak dan je vsaj nekaj za prav vsakogar v Sloveniji. In z mnogimi presežki. To je več, kot lahko rečemo za katerikoli drug medij v Sloveniji.


Televizija Slovenija ima več reklam kot komercialne televizije.

RTV Slovenija se pri oglaševanju strogo drži zakonskih predpisov. Med 18. in 23. uro (prime time – osrednji televizijski čas) je na Televiziji Slovenija dovoljenih 7 minut oglasnega prostora na uro (v ostalih terminih 10 minut v okviru posamezne ure), komercialnim televizijam pa 12 minut na uro v osrednjem času in izven njega. Poleg tega z oglasi ne prekinjamo večernih in televizijskih filmov, dnevnoinformativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj. Zavedamo se, da so otroci ena izmed najbolj ranljivih skupin v družbi in jih želimo nagovarjati kot državljane in ne kot potrošnike, zato otroških vsebin prav tako ne prekinjamo z oglasi.


RTV Slovenija vsako leto povečuje število zaposlenih.

Trditev, da RTV Slovenija vsako leto povečuje število zaposlenih, ne drži. RTV Slovenija se s kadrovskimi izzivi intenzivno ukvarja že od leta 2006. Med letoma 2006 do 2012 je občutno znižala število redno zaposlenih. Konec leta 2015 pa smo začeli proces urejanja prekarnega dela, zato se je število redno zaposlenih začelo povečevati. V skladu z načrtom 2018 smo do konca leta zaposlili večino honorarnih sodelavcev. Na zadnji dan leta 2018 je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 2.279 javnih uslužbencev, konec leta 2019 pa jih bo po načrtu še manj. Dejstvo je, da smo v zadnjem desetletju število zaposlenih zmanjšali za približno 10 odstotkov.


RTV-prispevek se plačuje dvakrat – s položnico in prek paketov operaterjev.

Trditev, da se RTV-prispevek plačuje dvakrat, in sicer s položnico za RTV-prispevek in s položnico za pakete operaterjev, ne drži. RTV-prispevek se plača samo enkrat, in sicer s položnico za RTV-prispevek, ki trenutno znaša 12,75 evra. RTV Slovenija iz naslova kabelskega dostopa do programov ne zaračunava kabelskim operaterjem nobenega nadomestila, prav tako naročniki kabelskih storitev zaradi programov RTV Slovenija ne plačujejo višje naročnine za njihove storitve.

Prav tako je pomembno poudariti, da se RTV-prispevek v višini 12,75 evra na mesec plačuje za celotni javni medijski servis in ne le za Televizijo Slovenija. Javni medijski servis obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva, kar je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, in da gresta dva odstotka od RTV-prispevka neposredno Slovenskemu filmskemu centra – kot podpora slovenski filmski produkciji. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.

Poleg tega ni zanemarljivo tudi dejstvo, da signal RTV Slovenija po prizemnem digitalnem omrežju pokrije 99 odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da lahko vsak programe RTV Slovenija spremlja s sobno anteno in brez doplačila. S tem RTV Slovenija izpolnjuje ne le zakonsko dolžnost, ampak tudi prispeva k načelu univerzalne dostopnosti vsebin, kar je vrednota in vrlina javnih medijev. Druga alternativna možnost, ki ne terja doplačila, je spremljanje RTV-vsebin prek www.rtvslo.si, za kar je potreben le dostop do interneta. RTV Slovenija si seveda želi, da bi operaterji z internetom ponujali v paketu tudi naše programe – torej da bi ljudem zagotovili, da bi lahko gledali naše programe brez nakupa paketa dodatnih programov. Temu pa komercialne televizije nasprotujejo, saj gre za velik prihodek. Prepričani smo, da bi se mnogi od vas odločili, da vam zadostujejo samo programi RTV Slovenija.


RTV-prispevka ne bom plačeval, ker vaših oddaj ne gledam.

RTV-prispevek v višini 12,75 evra na mesec se plačuje za celoten javni medijski servis in ne le za Televizijo Slovenija. Javni medijski servis obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva, kar je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, in da gresta dva odstotka od RTV-prispevka neposredno Slovenskemu filmskemu centru – kot podpora slovenski filmski produkciji. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.


RTV-prispevek v Sloveniji je višji od nekaterih držav, kjer državljani zaslužijo več.

Financiranje nacionalnih radiotelevizij z RTV-prispevkom je prevladujoča oblika financiranja javnih medijskih servisov. RTV Slovenija je tudi med članicami, ki se med drugim financirajo iz RTV-prispevka. Takšen vir financiranja zagotavlja stabilnost in neodvisnost poslovanja javnega servisa. Javni servisi v Evropi namreč izvajajo svoje poslanstvo za celotno populacijo posamezne države. Letni strošek gospodinjstva v Sloveniji za RTV-prispevek znaša 153 evrov in je nekoliko nad povprečjem EBU (Evropska radiotelevizijska zveza). Povprečni RTV-prispevek v EBU za leto 2015 (glede na EBU statistiko) je 137 evrov. Ob tem podatku pa se je treba zavedati, da ima RTV Slovenija samo 630.000 zavezancev za plačilo RTV-prispevka, kar je v primerjavi z drugimi državami majhno število. Strošek produkcije lastnega programa pa je enak pri nas kot tudi v tujini, kjer imajo zavezancev precej več. To pomeni, da je proračun RTV Slovenija zaradi majhnega števila zavezancev za plačilo razmeroma nizek in se tudi v primerjavi z ostalimi javnimi medijskimi servisi uvršča med manjše letne proračune. Za primerjavo naj navedemo podatek, da 147 evrov letne naročnine v Veliki Britaniji prinese v proračun BBC-ja več kot 8 milijard evrov, letna naročnina v višini 210 evrov pa v proračun nemškega javnega medijskega servisa prinese skoraj 9,5 milijarde evrov (največ v Evropi). Francozi, ki imajo RTV-prispevek v višini evropskega povprečja (137 evrov), pa dobijo 4 milijarde evrov letno. RTV Slovenija s pobiranjem RTV-prispevka dobi približno 94 milijonov evrov letno. Ob tem je treba poudariti, da javni medijski servis RTV Slovenija obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva, kar je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, in da gresta dva odstotka od RTV-prispevka neposredno Slovenskemu filmskemu centra – kot podpora slovenski filmski produkciji. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.


Kaj se zgodi, če ukinemo RTV-prispevek in se javna radiotelevizija financira iz državnega proračuna?

Financiranje javnega medijskega servisa samo iz državnega proračuna je seveda ena izmed možnih oblik financiranja, ki jo uporabljajo nekateri javni medijski servisi v Evropi. Vprašanje, ki se tu poraja, je, ali je tovrstna oblika financiranja tudi najbolj primerna za nadaljnji razvoj in neodvisnost javnega medijskega servisa in demokracije na sploh. Zavedati se je treba, da je RTV-prispevek, ki ga plačujejo gospodinjstva, stalen in zanesljiv vir dohodkov, ki javnemu medijskemu servisu zagotavlja stabilnost, izvajanje javne službe, določene z zakonom, in neodvisnost. Financiranje iz državnega proračuna pomeni možnost manipulacij, pritiskov, vmešavanja v delovanje, zlorab in odvisnost javnega medijskega servisa od vsakokratne odločitve trenutne politične koalicije, ki je na oblasti. Med javnim medijskim servisom in politiko mora biti jasna meja, sicer se pri vsakodnevnih uredniških odločitvah pa tudi sicer pojavi strah pred povračilnimi ukrepi politike. Poslanstvo javnih medijskih servisov je skrb za državljane in ne za politike. RTV-prispevek je za zdaj eden najuspešnejših evropskih modelov zagotavljanja neodvisnega in samostojnega javnega medijskega servisa. Po podatkih EBU iz leta 2017 se RTV-prispevek plačuje v 63,2 odstotka držav članic.


Zakaj RTV Slovenija predvaja Top shop reklame?

Tudi takšna oblika oglaševanja je dovoljena (podrobnosti o TV-prodajnih oknih so zapisane v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah). Gre za pomemben vir denarja, s katerim zagotovimo približno dvajset odstotkov sredstev za delovanje osrednje televizijske produkcije. Tudi zato je RTV-prispevek nižji, kot bi bil brez oglaševanja.


Na Televiziji Slovenija ni nič pametnega »za gledat«.

S trditvijo, da na Televiziji Slovenija ni nič pametnega, se seveda ne strinjamo. Morda res ni vsaka minuta našega programa za vse, a vsak dan je vsaj nekaj za prav vsakogar v Sloveniji. In to zelo kakovostnega programa z mnogimi presežki, ki nagovarja ljudi kot državljane in jih ne poneumlja. To je več, kot lahko rečemo za katerikoli drug medij v Sloveniji. Ob tem še pojasnilo, da se RTV-prispevek v višini 12,75 evra na mesec plačuje za celotni javni medijski servis in ne le za Televizijo Slovenija. RTV Slovenija ni samo Televizija Slovenija. Je veliko, veliko več. Javni medijski servis obsega: pet televizijskih programov, osem radijskih programov, programe za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost, novičarski spletni portal, teletekst, spletni arhiv, oskrbo oddajnikov in zvez, Simfonični orkester, Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, dostopnost vsebin za gluhe in slepe itd. Morda ni zanemarljivo, da RTV Slovenija prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva in da gresta dva odstotka od RTV-prispevka neposredno Slovenskemu filmskemu centra – kot podpora slovenski filmski produkciji. Ob tem javni medij ustvarja vse tiste vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije, torej izvirne otroške oddaje, kulturni, verski in dokumentarni program, prenose proslav in humanitarnih prireditev.


Na TV Slovenija nihče nič ne dela, saj so na sporedu samo ponovitve.

Trditev, da so med poletjem na Televiziji Slovenija samo ponovitve, ne drži. Televizija Slovenija je po zakonodaji zavezana k temu, da mora spoštovati kvote evropskih AV-del, kvote slovenske produkcije in kvote slovenske neodvisne produkcije, zato je oblikovanje programske sheme na TV SLO veliko zahtevnejše kot na katerikoli drugi televiziji. Poleti je v Sloveniji pred zasloni v povprečju četrt milijona gledalcev manj kot v ostalem delu leta, zato večina televizij ponavlja oddaje, ki so nastale čez leto, medtem ko smo na javni televiziji zavezani, da imamo v t. i. prime timeu, torej v osrednjem televizijskem času, določeno število premier.

Letos (leto 2019) so na sporedu premierno vse informativne oddaje in nove dokumentarne oddaje, hkrati pa je vedno premieren tudi osrednji filmski program in seveda športni program na TV SLO2. Tako smo v poletnem času premierno predvajali šesto sezono avstralske nadaljevanke Kjer bom doma, hkrati pa naj omenimo tudi sobotno premiero nadaljevanke Deklina zgodba, večernega filma in odlične sredine filme tedna, s serijo koncertov Legende pa so bili poletni nedeljski večeri od 7. julija na TV SLO2 posvečeni izjemnim slovenskim glasbenikom, ki so pomembno zaznamovali razvoj slovenske glasbe. Prav tako je bila premierno na sporedu tudi britanska nadaljevanka Kdo laže?, ki ste si jo lahko ogledali ob četrtkih zvečer, pa nova kuharska oddaja Televizije Koper-Capodistria, ki je premierno šla v program v soboto, 27. julija 2019. Prav tako je bila premierno na sporedu dokumentarna oddaja Otroci Sredozemlja, ki ste jo lahko spremljali ob ponedeljkih, premierno smo predvajali tudi dokumentarno oddajo v dveh delih Človekov najboljši prijatelj, obeležili pa smo tudi človekovo 50-letnico pristanka na Luni s serijo dveh dokumentarcev Spopad za Luno. V začetku avgusta ste si lahko ogledali evrovizijsko tekmovanje za EBU zbor leta, sledili so dokumentarci o Hitlerju in Woodstocku. Prav tako smo vsak delavnik do 23. avgusta pripravljali oddajo Poletna scena, ki gledalce obvešča o pestrem, zanimivem in slikovitem poletnem dogajanju po Sloveniji in drugod. Julija je potekala tudi Kolesarska dirka po Franciji, ki ste jo lahko spremljali na TV SLO2, sledila sta judo in plavanje, junija je bilo premierno na sporedu svetovno prvenstvo v nogometu za ženske, kolesarska dirka po Sloveniji ...

Poletje je čas, ko na terenu in v studiih snemamo oddaje, ki si jih lahko potem ogledate čez vse leto; največ je otroških oddaj, na terenu pa posnamemo dokumentarne in izobraževalne oddaje.



Vprašanja, povezana z uveljavljanjem RTV-prispevka

1. Kakšno novost uveljavlja RTV Slovenija glede plačevanja RTV-prispevka?

Od 1. avgusta 2019 RTV Slovenija omogoča sprejem vseh programov RTV Slovenija brez prekinitev tudi po internetu. Od leta 2018 smo namreč vse nove pogodbe z distributerji in lastniki pravic za predvajanje sklepali tako, da vključujejo tudi pravice do vzporednega predvajanja po spletu (t. i. simulcast). Do avgusta 2019 so potekle vse pogodbe, ki teh pravic (simulcast) niso vključevale, torej pogodb nismo spreminjali, samo počakali smo, da so se iztekle, veljati pa so začele nove.
RTV Slovenija bo zato v prihodnjih dneh pozvala gospodinjstva, ki plačujejo RTV-prispevek le za radijske sprejemnike, da podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem TV signala po internetu. V primeru, da imajo dejansko v lasti samo radijski sprejemnik, bodo podpisali novo izjavo, v kateri bodo zagotovili, da nimajo svojega in ne uporabljajo tujega televizijskega aparata, pa tudi ne osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona z internetnim dostopom. V primeru, da izjave ne bodo podali, jim bo RTV Slovenija skladno z zakonom začela zaračunavati celoten znesek prispevka.


2. Zakaj se je RTV Slovenija odločila za to spremembo?

Na osnovi stabilne možnosti prenašanja programov smo kot skrbniki javnega denarja dolžni skrbeti, da je izvajanje določil zakona korektno.


3. Koliko je tistih zavezancev za plačilo RTV-prispevka, ki bodo po novem plačevali cca 9 evrov več?

Sem sodijo vsi tisti zavezanci za radijske sprejemnike, ki bodo prejeli obvestilo o spremembi od RTV Slovenija in NE bodo podali izjave, da nimajo nobene naprave za spremljanje televizijskih programov (to bo znano naknadno). Obvestilo bomo poslali le okoli štirim odstotkom zavezancev za plačilo RTV-prispevka.


4. Kdo so ti zavezanci?

To so zavezanci, ki jim RTV Slovenija obračunava RTV prispevek, ki je določen samo za radijske sprejemnike, to je 3,77 evrov mesečno. Tak znesek plačujejo bodisi zato, ker so sami že v preteklosti prijavili le radijske sprejemnike, ali pa so podali izjavo, da nimajo TV sprejemnika. Pri tem so izvzeti tisti, ki plačujejo znižani RTV prispevek zaradi preslabe kakovosti signala s prizemeljskega omrežja.


5. Od kdaj in zakaj velja ta sprememba?

ZRTVS-1 že od uveljavitve (l. 2005) v prvem odstavku 31. člena določa, da se kot sprejemnik šteje vsaka naprava, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov. Mednje sodita tudi računalnik in pametni telefon, saj je mogoče po internetu poslušati radijske programe in gledati televizijske programe RTV Slovenija. Ker so bile nekatere televizijske programske vsebine zaradi zaščite avtorskih pravic po internetu nedostopne, je RTV Slovenija v tem primeru lahko obračunala RTV prispevek le v višini za radijske sprejemnike/programe (3,77 evrov). Z avgustom 2019 pa je RTV Slovenija zagotovila vse pravice za vzporedno predvajanje po internetu, kar pomeni, da se vsi programi TV Slovenija po internetu predvajajo brez prekinitev v polnem obsegu, torej identično kot na televizijah. S tem je izpolnjen pogoj, da se lahko RTV prispevek v višini 12,75 evra obračuna tudi uporabnikom interneta oz. računalnikov in pametnih telefonov ne glede na to, da dejansko ne posedujejo televizije.


6. Kako bo RTV Slovenija uveljavljala povišanje plačevanja RTV-prispevka?

RTV Slovenija bo sredi meseca septembra (2019) pozvala gospodinjstva, ki plačujejo RTV prispevek le za radijske sprejemnike, da podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem TV signala po internetu. V primeru, da imajo dejansko v lasti samo radijski sprejemnik, bodo morali podpisati novo izjavo, v kateri bodo zagotovili, da nimajo svojega in ne uporabljajo tujega televizijskega aparata, pa tudi ne osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona z internetnim dostopom. V primeru, da izjave ne bodo podali, jim bo RTV Slovenija skladno z zakonom začela zaračunavati RTV prispevek v višini 12,75 evra.


7. Kdaj bodo zavezanci prejeli prvo položnico s polnim zneskom za plačilo RTV-prispevka?

Prvo položnico s polnim zneskom za plačilo RTV-prispevka bodo prejeli za mesec november 2019.


8. Kaj ta sprememba pomeni za tiste, ki RTV-prispevek že plačujejo?

Za zavezance, ki že plačujejo RTV-prispevek v višini 12,75 evra, se glede računov ne spremeni nič, jim pa omogočamo spremljanje RTV-programov tudi po internetu. Na podlagi tega lahko gledalci, ki so zdaj za poln ogled programov TV Slovenija plačevali kabelsko naročnino, te spremljajo v polnem obsegu in brez prekinitev samo s plačilom priključka za internetni dostop.


9. Kaj ta sprememba pomeni za tista gospodinjstva, ki nimajo doma ne televizijskega ne radijskega sprejemnika?

Za gospodinjstva, ki nimajo radijskega in televizijskega sprejemnika in nimajo nobene naprave, ki bi omogočala sprejem radijskih in televizijskih programov, se ne bo spremenilo nič.
Za tiste, ki so se vselili v novo stanovanje in sprejemnika – radijskega ali televizijskega – niso prijavili, pa je obstoječi zakon jasen; 1. točka 31. člena ZRTVS-1 namreč določa: »Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.«
Skladno s 5. točko 31. člena ZRTVS-1 mora, kdor pridobi sprejemnik in v času pridobitve ni bil zavezanec za plačilo prispevka, v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi. Gospodinjstva, ki ob selitvi ali tudi sicer niso prijavila nobenega sprejemnika, zato pozivamo, da naprave oz. sprejemnike, ki omogočajo sprejem TV programov, čimprej prijavijo. S tem postanejo zavezanci za plačilo RTV-prispevka v višini 12,75 evra.


10. Kaj mora storiti posameznik, ki doma nima niti televizijskega niti radijskega sprejemnika (doslej ni plačeval RTV-prispevka), ima pa recimo pametni telefon ali računalnik z internetno povezavo?

Najprej naj poudarimo, da RTV-prispevka ni treba plačevati za vsako elektronsko napravo posebej, ampak v okviru gospodinjstev oziroma družin. Kdor pa v sklopu gospodinjstva oziroma družine še ne plačuje prispevka za RTV Slovenija, nima niti televizijskega niti radijskega sprejemnika, ima pa pametni telefon ali računalnik z internetno povezavo, mora, skladno s 5. točko 31. člena ZRTVS-1 v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi. Za sprejemnik štejejo vse naprave, ki omogočajo sprejem TV-signala po internetu, torej tudi osebni in tablični računalniki ter pametni telefoni z internetnim dostopom. Z avgustom 2019 je namreč RTV Slovenija zagotovila vse pravice za vzporedno predvajanja po spletu, kar pomeni, da se vsi programi TV Slovenija po internetu predvajajo brez prekinitev v polnem obsegu, torej identično kot na televizijah. S tem je izpolnjen pogoj, da se lahko RTV-prispevek v višini 12,75 evra obračuna tudi uporabnikom interneta oz. računalnikov in pametnih telefonov ne glede na to, da dejansko ne posedujejo televizije (in/ali radijskega sprejemnika).


11. Ali ima RTV Slovenija podlago, da podatke o naročnikih na mobilne in internetne storitve pridobi pri ponudnikih teh storitev? Če ja, kje je podlaga za to?

RTV Slovenija za pridobivanje podatkov o naročnikih ponudnikov telekomunikacijskih storitev nima pravne podlage, ima pa pravno podlago za pridobivanje podatkov o odjemalcih oziroma plačnikih električne energije.
Od 1. avgusta 2019 RTV Slovenija omogoča nemoten sprejem programov TV Slovenija po internetu. Tako lahko gledalci spremljalo program TV Slovenija v neposrednem predvajanju (t. i. simulcast – isti program kot ga oddaja TV Slovenija) na:
· osebnih računalnikih na spletni strani https://4d.rtvslo.si/zivo/,
· tabličnih računalnikih z aplikacijo RTV4D,
· pametnih telefonih z aplikacijo RTV4D,
· androidnih televizorjih z aplikacijo RTV4D.
Predvajanje bo omogočalo ogled programa v resoluciji 720p, kar je enakovredno HD signalu. S tem bo izpolnjen pogoj iz 31. člena ZRTVS in 3. člena Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, po katerem bo vsem pravnim in fizičnim osebam na območju Republike Slovenije omogočena tehnična rešitev, ki zagotavlja sprejem programov v najmanj enaki kakovosti, kot prizemno omrežje (DVB-T). Na podlagi opisanih dejstev lahko gledalci, ki so zdaj za poln ogled programov TV Slovenija plačevali kabelsko naročnino, te spremljajo v polnem obsegu in brez prekinitev samo s plačilom priključka za internetni dostop.


12. Kako boste nadzorovali resničnost podatkov?

Resničnosti podatkov oziroma podanih izjav je v praksi težko preverjati, vendar ima RTV Slovenija v primeru utemeljenega suma neupoštevanja zakonskih določb s področja RTV prispevka možnost podati prijavo na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki je v skladu s 44. členom ZRTVS-1 zadolžen za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Za ugotovljeni prekršek lahko izreče denarno kazen oz. globo v skladu s 43. členom ZRTVS-1.


13. Koliko nadzorov glede RTV-prispevka je bilo opravljenih lani in koliko na novo pridobljenih naročnikov iz naslova nadzorov? Kaj pa letos do zdaj?

V večini primerov uporabniki sami prijavijo sprejemnike, sicer pa si RTV Slovenija pri pridobivanju novih zavezancev pomaga s podatki o odjemalcih oziroma plačnikih električne energije, za kar ima pravno podlago v ZRTVS-1 (klasičen nadzor oziroma iskanje morebitnih neplačnikov od vrat do vrat v sodobnem času ni več primeren). Redno pa se izvaja nadzor na terenu nad prijavljenimi sprejemniki, ki so namenjeni javni rabi in so nameščeni v lokalih, trgovinah, frizerskih salonih, fitnes centrih in podobno. Iz tega naslova je bilo v zadnjem letu (2018) odkritih in na novo prijavljenih več kot 2.000 sprejemnikov.


14. Kaj se zgodi, če se bo tak odjemalec izogibal plačilu prispevka? Kakšna je kazen v tem primeru?

Če posameznik ne bo podal izjave, da nima nobene naprave, ki omogoča sprejem TV programov, se bo RTV-prispevek obračunaval v višini 12,75 evra mesečno. V primeru neplačila se vodi ustaljeni postopek izterjave v skladu z Zakonom o davčnem postopku.



Zanima me …

15. Nimam televizije, imam pa računalnik z internetnim dostopom, vendar ga nikoli ne uporabljam za gledanje TV programov. Ali moram plačevati RTV-prispevek?

Da, RTV prispevek se v tem primeru obračunava v višini 12,75 evra mesečno, saj ZRTVS-1 veže obveznost plačevanja RTV-prispevka na imetništvo sprejemnikov. Trditev, da stranka ne gleda programov RTV Slovenija, z vidika obračunavanja RTV prispevka ni relevantna.


16. Nimam televizije, niti interneta, imam le računalnik in telefon. Programov RTV Slovenija ne morem spremljati. Ali moram plačevati RTV-prispevek?

V tem primeru se obračunava le RTV-prispevek za RA (3,77 evrov), če ima stranka kak radijski sprejemnik, sicer pa ničesar.


17. Nimam televizije, imam pa internet ter računalnik in telefon, ki pa sta službena.

Ni pomembno lastništvo sprejemnikov, temveč kdo jih uporablja. Če jih uporabljate tudi izven službenega časa, ni nobenega razloga, da ne bi obračunali RTV-prispevka v višini 12,75 evra. Izjema je lahko le, če doma ne bi imeli zagotovljenega interneta.


18. Ali moramo kot poslovni subjekt oz. pravna oseba plačevati RTV-prispevek za računalnike, ki jih imamo v pisarnah?

Ne, saj so računalniki namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti in ne izključno osebni rabi zaposlenih. Prav tako v tem primeru ne gre za sprejemnike v javni rabi, ki bi bili namenjeni strankam.


19. Tujina

RTV prispevek plačujejo prebivalci Republike Slovenije ne glede na to, ali so Slovenci ali ne. Če v Sloveniji prebiva tujec v nekem stanovanju ali v hiši in ima sprejemnike, je prav tako zavezan k plačevanju RTV prispevka v Sloveniji.