Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vabljeni k spremljanju dokumentarnega filma o žal že pokojnem ekstremnem kolesarju Juretu Robiču in dirki čez Ameriko leta 2007.
Scenarij: Maja D. Bahar Snemalec in direktor fotografije: Marko Kočevar Montažer: Andrej Modic Iz razvalin antične Emone je stoletja pozneje zrastla srednjeveška Ljubljana. Tako, kot je danes živahno v naši prestolnici, je tudi v srednjem veku venomer vrvelo ljudi. Zadnja leta so arheologi prišli do vznemirljivega spoznanja. Zametke srednjeveškega mesta so pomaknili vsaj za 100 let prej, kot je veljalo do zdaj. Srednji vek je bil tudi obdobje silnega intelektualnega razcveta in tudi Ljubljana je bila v 15. stoletju pomembno humanistično središče, ki se je tako po duhovni, kot tudi gospodarski moči kosala z drugimi mesti srednjeveške Evrope. Vonj po starem mestu je zgodba o uspehu srednjeveške Ljubljane.
Dokumentarni film Sestre govori o požrtvovalnosti, skromnosti, delovni vnemi in veri sester usmiljen, ki so delovale v bolnišnicah, socialnih in drugih zavodih po Sloveniji in krajih bivše Jugoslavije. S sestrami se podamo na pot po njihovih postojankah in na Balkanu, kamor so jih leta 1948 pregnali slovenski komunisti
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
V filmu spremljamo Miha Podgornika, ki je v spomin svoji tragično preminuli mami Ruth Podgornik Reš pretekel Špartatlon (246 kilometrov dolgo pot od Aten do Šparte). Film je na nek način nadaljevanje zapisa Ruth 246,8, hkrati pa nova zgodba in poklon vsem, ki so premagali eno najzahtevnejših tekaških preizkušenj na svetu. Krog govori o tem, da prave stvari življenja ne umrejo s smrtjo. Krog je zgodba o spominu, pogumu in izpolnitvi obljube. Govori o Mihi in Pii Podgornik, otrocih tragično preminule Ruth Podgornik Reš, ki se podajata po materinih tekaških sledeh. Najprej izpolnita obljubo in skupaj pretečeta ulični maraton v Amsterdamu, nato pa se Miha loti še zahtevnejšega podviga, slovitega grškega Špartatlona, ki so mu kos samo najbolje pripravljeni tekači. Snemalna ekipa je Miho spremljala od priprav v okolici rodnih Mošenj do njegovega spopada z zahtevnimi hribi Peleponeza. Tu se Miha sooči z istimi upi in bolečinami kot pred nekaj leti njegova pokojna mama, katere duh ga spremlja na vsakem koraku. A s trmo in vztrajnostjo, kljub težavam s prebavo, na kilometrih, ko glava in misli ne sledijo več nogam, nadaljuje in končno sklene krog: zaključi zgodbo, polno spominov, z zavedanjem, da smrt ni konec, temveč ponovni začetek.
V posebni silvestrski kuharski oddaji bo Mojca Mavec raziskovala svet grške kulinarike. Skupaj s Savino Atai, skrbnico za sijaj in zdravje žensk, in njenim grškim zaročencem Giorgosom Parasirisom bo pripravljala preproste in okusne prigrizke, ki jih boste svojim gostom z največjim veseljem postregli v najdaljši noči v letu. Savina bo recepte začinila z nasveti o zdravem načinu življenja, Giorgos bo dodal kanček grškega patosa, Mojca pa bo v družbi zaljubljenega kuharskega para ugotovila, da gre – tako kot ljubezen – tudi silvestrovo skozi želodec!
Kdor ima morje, ima gospodarsko moč in s tem večjo ekonomsko in politično neodvisnost. Kdor pa ima še veliko, močno pristanišče, ima nadzor nad menjavo blaga in stik z bližnjimi in daljnimi trgi. S tem se krepi moč države, ki ima takšno pristanišče in njen mednarodni položaj. Dokumentarni film »Ni Hamburg, ampak bo!« - Zgodba o slovenskem oknu v svet vas bo popeljal skozi najpomembnejše dogodke, ki so zaznamovali koprsko pristanišče. Izvedeli boste, da so njegovo gradnjo morali skrivati, ker ji politika ni bila naklonjena in zakaj so delavci v pristanišču s časom postali njegov največji kapital in ključen dejavnik. Kako se je do pristanišča vedla država? Kako je z njim upravljala? Kaj je prinesla specializacija za kontejnerski promet in kakšni so vplivi pristaniške dejavnosti na okolje? Na nazadnje bo govora tudi o železniških povezavah z zaledjem in tako imenovanem drugem tiru. Se Slovenija zaveda, kako pomembno je imeti močno pristanišče?
V 25-minutnem feljtonu Mislim Plečnika bomo arhitekta Jožeta Plečnika spoznali skozi oči ameriškega umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Noaha Charneya, ki je leta 2000 turistično obiskal Slovenijo, doktoriral iz Plečnika, se zaljubil v Slovenko in si v Kamniku ustvaril novo življenje. Leto 2017 je posvečeno 60. obletnici smrti največjega slovenskega arhitekta 20. stoletja. Spoznali bomo mojstrova dela, ki so dala neizbrisen pečat slovenski prestolnici in Kamniku.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1946. Njena vloga je kmalu postala velika in vplivna. V njene prostore so vstopali številni priznani slovenski in tudi tuji strokovnjaki s področja ekonomije. Gospodarski in politični razvoj naše države je vedno vključeval prispevke njenih diplomantov. Danes se ljubljanska Ekonomska fakulteta lahko med drugim pohvali s trojno mednarodno akreditacijo: EQUIS, AACSB in AMBA. S tem dosežkom je, kot edina s takšnim uspehom v širši slovenski regiji, postala del elitne skupine trojno akreditiranih šol in se uvrstila med najboljše poslovno – ekonomske šole na svetu.
Pet stoletij od začetka reformacije je tudi v naših krajih pustilo seme, ki je pognalo močne korenine. Ker moramo, po besedah evangeličanskega škofa Geze Fila, »vero zmeraj iskati v življenju, v odnosu do življenja in do sočloveka,« smo se tudi mi odpravili po svetu v iskanju navdiha za življenje, za osebno vero in za glasbo.
Letošnje geslo Dnevov evropske kulturne dediščine Voda – od mita do arhitekture poudarja tesno povezavo vode z dediščino. V oddaji smo se podali na tri različna območja, v katerih je imela voda velik vpliv na življenje pa tudi na kulturno ustvarjanje. Reka Soča je močno zarezala v vsakdan ljudi, ko je območje razdelila na dve upravni coni. V koprskem arhivu hranijo dragocene vire o delovanju koprskih solin v obdobju Beneške republike, ob piranskih vodnjakih so se spletle številne zgodbe. Ljubljanica pa je navdihnila številne arhitekte za gradnjo mostov. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiser: Slavko Hren
Po dveh polfinalnih tekmovanjih Iger mest, ki so nastale po zgledu nekdaj zelo priljubljenih Iger brez meja in hrvaških Jadranskih srečanj, sledi še mednarodni finale iz Biograda na Moru. Iz vsakega polfinala sta se v veliki finale uvrstili dve državi. Slovenija, ki jo zastopa ekipa iz Maribora, je močno zmagala v drugem polfinalu in je tako visoko favorizirana tudi za zmago v finalu. Poleg njih, se bodo v šestih igrah (leteči vaterpolo, jadranska bitka, morska alka, vino, ribiški zaboji in veslo) pomerile še ekipe iz Hrvaške, Črne gore in Makedonije. Napete in zabavne tekmovalne igre bo vodil in komentiral slovenski voditelj na prizorišču Nejc Šmit.
Kratka dokumentarna predstavitev producenta Francija Zajca, ki je na Festivalu slovenskega filma 2017 prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Festivalska komisija je odločitev utemeljila z naslednjim zapisom: »Producentski opus Francija Zajca je fascinanten. Naj gre za njegov obseg, ki samo v izboru šteje čez sto televizijskih in kinematografskih del, ali pa za ta dela sama – mnoga med njimi so namreč oblikovala in zaznamovala ne le slovensko kinematografijo, temveč slovensko kulturo sploh.« Avtor portreta, ki je bil premierno prikazan po otvoritvi Festivala slovenskega filma 2017, je Slavko Hren.
CITY GAMES – IGRE MEST 2017, 2. polfinale iz Biograda na moru City Games – Igre mest so pred leti nastale po zgledu zelo priljubljenih Iger brez meja. Za uvrstitev v veliki finale bodo tako v drugem polfinalnem tekmovanju, ki ga bo za slovenske gledalce vodil in komentiral Nejc Šmit, poleg slovenske ekipe iz Maribora tekmovale še ekipe iz Srbije (Kragujevac), Makedonije (Skopje) in Madžarske (Pecs). V Biogradu na moru bodo moči merili v zabavnih igrah: morska alka, reševanje turistke, jadranska bitka, vodna košarka in veslo.
CITY GAMES – IGRE MEST 2017, 1. polfinale iz Biograda na moru Prvo polfinalno tekmovanja, ki je nastalo po zgledu priljubljenih Iger brez meja. V boj za finalno vstopnico City Games – Igre mest 2017 se bodo podale ekipe iz Hrvaške (Ploče), Črne Gore (Herceg Novi), Italije (Trst) ter Bosne in Hercegovine (Trebinje). Pomerile se bodo v igrah: leteči vaterpolo, strelci, vino, tekma oslov, ribiški zaboji in veslo. Na prizorišču bo voditelj in komentator za slovenske gledalce Nejc Šmit.
John Malkovich je eden najbolj prepoznavnih filmskih obrazov, pa vendar mu je gledališče kot ustvarjalcu ljubše, bliže; na letošnjem Festivalu Ljubljana je gostoval skupaj z italijanskim komornim orkestrom in pianistko – ob Koncertu za klavir in godala ruskega skladatelja Šnitkeja je interpretiral poglavje iz romana Grobovi in junaki Ernesta Sabata. V intervjuju tudi o njegovi novi strasti, biti modni oblikovalec. Je sogovornik, ki skrbno pretehta vsako besedo, preden jo izreče, izjemno luciden, pa tudi iskriv. Ki te omreži že s svojim glasom, čeprav ga sam sploh ne mara. Avtorica oddaje: Špela Kožar
Neveljaven email naslov