Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarna oddaja Petra nas popolje v pustinjo Sinaja. Sredi neobljudene pustinje, vendar ob pomembni trgovski poti, ki je povezovala Mezopotamijo in Egipt, je že biblično ljudstvo Nabatejcev zgradilo cvetoče mesto. V več tisočletni zgodovini je bila Petra pomembno upravno in cerkveno središče. In šele v 20 stoletju jo je obiskal prvi Evropejec.
Tako kot vsako leto, se bo tudi letos milijone gledalcev skupaj s papežem sprehodilo po poti Kristusovega trpljenja v rimskem Koloseju.
Demetrij Žebre (1912–1970) živi v slovenski kulturni zavesti predvsem kot uspešen dirigent in umetniški vodja ljubljanske in mariborske operne hiše. Veliko manj je znano, da je bil tudi skladatelj in eden pomembnejših slovenskih glasbenih modernistov prve polovice 20. stoletja. Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva Žebretov manj znani skladateljski opus, ki je dolgo ostajal v senci njegove dirigentske kariere. Glasbeni kritiki so ga zaradi redkega izvajanja začeli primerno vrednotiti šele po njegovi smrti in v njem odkrivati bisere slovenske simfonične glasbe. Žebretova ustvarjalnost se je kalila na ljubljanskem konservatoriju pod mentorstvom Slavka Osterca ter nadaljevala v praški mojstrski šoli Josepha Suka in Aloisa Hábe. Oddaja razkriva Žebretovo življenjsko in umetniško pot skozi oči sodobnikov ter nagovori gledalca s skladateljevo zvočno bogato glasbo, ki je predstavljena tudi z vizualizacijami skladateljeve glasbe. Od Suite za orkester, Godalnega kvarteta, Teka in Toccate, baleta Dan oz. Bacchanale, do skladb kot so Maja in morje za sopran in orkester, Svobodi naproti, Concertino za klavir in orkester in Tri vizije. V filmu o Žebretu pripovedujejo njegovi nečaki (Uroš Lajovic, Janez Lajovic, Libuša Lajovic), Karmen Salmič Kovačič, Leon Stefanija, Vilma Bukovec, Jurij Reja, Janez Mejač, Pavel Mihelčič, Henrik Neubauer, Slavko Goričar, Ivo Petrić, Ivan Orešič in Mirko Petrač. Urednik oddaje Daniel Celarec, literarna predloga scenarija in strokovna sodelavka Karmen Salmič Kovačič, scenarij in režija Svetlana Dramlič, direktor fotografije Bernard Perme.
Jeseni je - kmalu po izidu njegove pesniške zbirke Biti človek - na Škrabčevi domačiji gostoval Ciril Zlobec. Pogovor o njegovem življenju, ustvarjanju, bolečinah, veseljih, vezeh in spominih smo posneli tudi mi.
Dokumentarno izobraževalni film na tenkočuten in umetniški način odpira vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo privlačnost v spolnosti: kaj ta sploh je, je to bila oziroma je stvar posameznikov ali družbe, kako se odnos do spolnosti spreminja s časom in kulturo, je spolnost povezana z ljubeznijo ali neodvisna od nje, kakšen pomen ima za par in družino, kako je spolnost povezana z etičnim in moralnim ter ne nazadnje, kako je povezana z zdravjem. Razmišljanja in odgovore so prispevali strokovnjaki različnih disciplin in dolgoletni pari različnih spolnih orientacij. Stroka na eni in partnersko življenje na drugi strani, znanje s humanističnim in zgodovinskim vpogledom ter osebne izkušnje in prepričanja prepleta v sproščeno pripoved bogato vizualno gradivo.
Čipka je imela in še ima v vsakdanjem življenju žensk, deklet in deklic na Idrijskem in Cerkljanskem velik pomen. Učenje, spoznavanje novosti, ustvarjalnost, druženje, tudi zabava ob klekljanju je v teh krajih zakoreninjeno. Povezuje generacije žensk in je skoraj nepogrešljivo v očeh mož. Prikaz orodij, čipk, pripoved o delu, materijalu, vzorcih, inovativnosti, prodaji čipk nazorno pove zakaj je čipka v teh krajih tudi njihov zaščitni znak.
Drugo največje slovensko mesto letos praznuje 850-letnico prve omembe Maribora. V torek, 14. oktobra je bila na velikem odru SNG Maribor svečana akademija, kjer so se naratorji Vlado Novak in Jure Ivanušič z atraktivnimi videoposnetki iz arhiva sprehodili po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta ob Dravi.
Rezine časa je film o dveh babicah. Obe ženski sta se rodili med prvo svetovno vojno, po kateri je propadel avstroogrski imperij in je bila ustanovljena nova država Jugoslavija. Živeli sta v različnih kulturnih in verskih okoljih, ena v pretežno muslimanski Bosni, druga v pretežno katoliški Sloveniji. Nikoli se nista srečali, a sta kljub temu povezani prek svojih otrok in vnukov. Film o otroštvu, ljubezni, vojnah, o ženskah v 20. stoletju. Film, ob katerem se smejemo in jokamo hkrati. ________________________________________ Slices of Time is a documentary about two grandmothers. Two women were born during the 1st World War when the Austro-Hungarian Empire collapsed and a new state, Yugoslavia was established. They lived in different cultural and religious regions of Yugoslavia, in Bosnia (mosly Moslem) and Slovenia (mostly Catholic). They've never met, yet they are connected through their children and grandchildren. In Slices Of Time history is intertwined with personal stories; the film tells us about childhood, love and wars and about women through the 20th century. It is a film which will make you laugh and cry.
Glasbenonarodopisni inštitut, najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil ustanovljen 1. oktobra leta 1934 z imenom Folklorni inštitut in pod vodstvom Franceta Marolta. Dokumentarec skozi delo in pripovedi strokovnjakov, skozi dragocene video in zvočne arhivne posnetke in posnetke današnjega časa predstavlja raziskovalne, terenske in predstavitvene dejavnosti inštituta in njegovih sedanjih in preteklih sodelavcev. Spoznavamo, kako inštitut s folklorističnimi in etnološkimi raziskavami osvetljuje vprašanje izvira, recepcije, posredovanja in spreminjanja prvin ljudske duhovne kulture, ki oblikujejo kulturno identiteto Slovencev in njeno povezanost z evropskim in svetovnim prostorom. S samostojnim zvočnim arhivom opravlja poslanstvo hrambe, zaščite, arhiviranja in digitaliziranja neprecenljive kulturne dediščine. Poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, izdajanja temeljnih in drugih zbirk ljudskih pesmi, ljudskih plesov, zvočnih publikacij in znanstvenih del, inštitut tudi spremlja procese v dojemanju in transformaciji folklore, še posebno zaradi sodobnih globalizacijskih procesov in novih kulturnih dinamik ter novih komunikacijskih medijev. Scenaristka je dr. Marjetka Golež Kaučič, skozi 80 letno zgodovino inštituta vodi Igor Velše, urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, direktor fotografije Uroš Hočevar režiser Primož Meško.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Jože Slak-Đoka se je rodil leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem. V srednji šoli se je učil kemije, nato pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Zaznamovala so ga tri potovanja: leto in pol je bil na Japonskem, kjer se je naučil kuhati in filozofirati. Nato je šel v Ameriko, kjer se je izdajal za mizarja in se tako naučil delati z lesom. Tretje, študijsko potovanje v Pariz ga je navadilo hitro slikati. Izdelal si je teleskop, skozi katerega opazuje kompozicije ozvezdij in jih prenaša v svoje izdelke - predmete za gledanje, ki niso ne slike, ne kipi, ne kosi pohištva. Njegovo zatočišče je hiša stare mame v Jordankalu na Dolenjskem. Ko je imel leta 1993 v Moderni galeriji veliko pregledno razstavo, jo je naslovil po eni od slik “I do It My Way”.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V oddaji Duhovna središča Bosne bomo predstavili 21. tradicionalno pomladansko romanje. Udeležili so se ga verniki iz vse Slovenije, organizirala pa ga je turistična agencija Quo vadis. Pot je romarje peljala v kraje nekdanje skupne domovine, v duhovna središča Bosne. Obiskali so katedralo v Banja Luki, slikovito mesto Jajce, prestolnico Bosne in Hercegovine – Sarajevo ter zanimiva frančiškanska samostana v Fojnici in Kraljevi Sutjeski. Romanje je imelo tudi ekumenski in medreligijski poudarek.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Neveljaven email naslov