Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Umetnem raju smo se posvetili retrospektivi z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film, ki je potekala na 34. Liffu. Italijanski politični film je z režiserji, kot so Francesco Rosi, Elio Petri, Marco Bellocchio, Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti in drugi, vrhunec doživel v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je družbeno-ekonomski razvoj v Italiji začel razkrivati temno plat uspeha – korupcijo, politične povezave z mafijo ter razlike med severom in jugom. Pogovarjali smo se tudi s perspektivnimi sodobnimi filmskimi ustvarjalci, nagrajenimi na svetovnih festivalih, in s slovensko režiserko Hanno Slak, katere film Niti besede je nastal v večinsko nemški produkciji.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v oddaji pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v videokastu pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Piranski dnevi arhitekture letos praznujejo 40 let. Obiskali smo jubilejno konferenco in pogledali v preteklost teh pomembnih srečanj. Ljubljana je v znamenju animiranega filma, poteka namreč dvajseti mednarodni festival Animateka. Poleg izbora najboljše avtorske animacije prinaša še številne razstave, delavnice in pogovore z avtorji. Bili smo v Mariboru, na festivalu Kiblix, ki povezuje umetnost, tehnologijo in znanost. Pogovarjali smo se s številnimi umetniki, ki so nam predstavili svoje projekte. Prisluhnili smo koncertom na tretjem festivalu Forum nove glasbe, ki je letos v središče postavil poljsko skladateljico Agato Zubel. Obiskali smo še Pomurski muzej v Murski Soboti, kjer so odprli prenovljen del stalne razstave z naslovom Ljudje ob Muri. Ta predstavlja Pomurje skozi kulturo in zgodovino vse od poselitve do danes.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Nova Gorica bo l. 2025 evropska prestolnica kulture, na kar se že intenzivno pripravlja, nas pa je zanimalo, kako na tem območju sobivajo objekti kulturne dediščine in glasba. V oddaji smo zbrali nekaj najbolj izstopajočih glasbenih ciklov, odigranih po gradovih, dvorcih, nekdanjih podeželskih vilah in drugod. Skozi arhitekturno zgodovino teh ambientov nas bodo vodile pripovedi in glasba različnih slogovnih obdobij. Večplastno dogajanje v Novi Gorici, Brdih in širši goriški pokrajini dokazuje, da je na tem območju glasbena tradicija globoko zakoreninjena, ponekod pa jo bo treba ponovno oživiti, saj je izgubila nekoliko prvotnega sijaja.
V Ljubljani poteka 39. Slovenski knjižni sejem, že drugič pri dnevni svetlobi prostrane dvorane na Gospodarskem razstavišču. Selitev iz Cankarjevega doma se je izkazala za dobro potezo. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev GZS je ugotovila velik porast obiska: lani si je sejem ogledalo kar 45.000 ljubiteljev knjig in pestrega spremljevalnega programa. V letošnji sejemski vrvež se bo podala tudi ekipa TV Slovenija in za gledalce še med sejmom, ki se bo končal v nedeljo, 26. novembra, pripravila reportažo. Med drugim boste videli dobitnico nagrade za najboljši prvenec Pio Prezelj, Schwentnerjevega nagrajenca Miho Kovača, sejem bo obiskala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, od katere knjižni založniki in prevajalci po uspehu častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu upravičeno pričakujejo posluh za nadaljnji razvoj mednarodne izmenjave. Avtorici oddaje Meta Česnik in Eva Semič.
Obiskali smo 39. Slovenski knjižni sejem, na katerem je mesto v gosteh Šoštanj, država v fokusu pa Srbija. Preverili bomo tudi, kakšen je sejemski utrip in kateri nagrajenci so že znani. Ogledali smo si baletni večer v ljubljanski Operi z naslovom Bolero, ki sta ga skupaj pripravila direktorja obeh naših nacionalnih baletov, Edward Clug in Renato Zanella. Pogovarjali smo se z madžarskim režiserjem Ádámom Császijem, ki je za svoj drugi celovečerni igrani film Tri tisoč oštevilčenih opek na nedavnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejel glavno nagrado vodomec. Predstavljamo grafično in muzejsko oblikovalko Mojco Turk, ki ji je Društvo oblikovalcev Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Njeno oblikovanje razstav, prostorov in razstavnih vsebin jo namreč uvršča v sam vrh slovenskega oblikovanja, so zapisali. Bili pa smo tudi na koncertu tria The Necks v Kinu Šiška, ki še vedno velja za eno kultnih avstralskih zasedb.
Zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma je bil lepo presenečenje. Vesni za najboljši film in glasbo je prejel eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, celovečerni prvenec Tomaža Groma, ki je predlani že predstavil krajši film Komaj čakam, da prideš. A Groma poznamo predvsem kot kontrabasista, tistega, ki je na protestu ob kulturnem prazniku leta 2012 zažgal svoj kontrabas, pa tudi kot vsestranskega kulturnega delavca, ki je leta 1999 ustanovil zavod Sploh, danes živahno ustvarjalno in izobraževalno srečevališče raznolike skupnosti, ki jo povezuje navdušenje nad raziskovanjem in improvizacijo. S Tomažem Gromom se bo pogovarjala Meta Česnik.
Aleš Berger, vsestranski literarni ustvarjalec, avtor izbrušenih dramskih, esejističnih in proznih del ter imeniten prevajalec, je zdaj napisal še svoj pesniški prvenec. Pesniški dnevnik iz zadnjih dveh let je poimenoval Navsezadnje in v njem v mojstrskih verzih nanizal, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano. V pesmih se svetlikajo spomini in sanje, izrisujejo portreti bližnjikov in porajajo vprašanja o literarnem pisanju. Metka Zupančič, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki je skoraj tri desetletja živela v ZDA in Kanadi, se predstavlja z romanesknim prvencem Tisto neustavljivo. Leta 1998 ga je napisala v francoščini, zdaj pa roman prihaja med bralce v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Avtorici je uspelo z literarno svežino veliko povedati o človekovi ranljivosti in dragocenosti pristne medčloveške bližine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V ciklu, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa, nocoj metafizični triler Leeja Chang-donga, Požiganje. O filmski uganki smo se v oddaji pogovarjali s filmsko kritičarko Ano Jurc.
Središče Ljubljane zaradi množičnega turizma, vse višjih cen storitev in grajenja elitnih sosesk postaja cenovno nedostopno za lokalne prebivalce. V prispevku bomo s strokovnjaki analizirali fenomen gentrifikacije, kako se z leti spreminja podoba mesta, zakaj so različne družbene skupine vse bolj potisnjene na obrobje mesta, kdo so največje žrtve gentrifikacije in kako se z njo spopadajo v tujini. V studiu se bomo o tem pogovarjali z arhitektom Milošem Koscem. Obiskali smo premiero celovečernega baletnega spektakla Faust v mariborskem gledališču. Plesne adaptacije te slovite filozofske drame Johana Wolfganga Goetheja se je lotil Edward Clug. Balet v dveh dejanjih je ustvaril po Goethejevi zgodbi o človeku, ki je prodal dušo hudiču. Podrobno spremljamo tudi 34. festival Liffe, na katerem smo se pogovarjali z zanimivimi ustvarjalci filmov, ki so letos na ogled. Slovenski etnografski muzej je oktobra gostil kitajske strokovnjake za restavriranje iz Prepovedanega mesta v Pekingu, enega največjih muzejev na svetu. Ti so prvič po stotih letih sestavili model kitajske hiše, ki sodi v Skuškovo kitajsko zbirko SEM, restavrirali pa so tudi atraktivne okrasne stene. Predstavljamo jih še pred spomladansko postavitvijo v SEM.
Mateji Koležnik je v zadnjih desetih letih uspelo prodreti v najbolj prestižna gledališča v nemškem govornem prostoru: münchenski Residenztheater, Berliner Ensamble, dunajski Josefstadt in druga. Kot je povedala v pogovoru, se obdobje postdramskega končuje in ravno zato, ker nikoli ni veljala za postdramsko režiserko, je – poleg svoje specifične estetike – dobila toliko priložnosti v evropskem gledališču. Po duši filmska režiserka v gledališču režira filmsko. Izkušnja z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi igralci pa je ni prepričala, ne bi še vedno verjela, da so slovenski igralci na izjemno visoki kakovostni ravni. Ko se vrne domov, jo najbolj žalosti to, kako je slovensko gledališče, ki je vrhunsko, postalo nepomembno in da nanj nismo zares ponosni. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
V tokratni oddaji pred nedeljskim filmom nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V pogovoru s filmsko kritičarko Ano Jurc o Mali mami, filmu francoske režiserke Celine Sciamma, ki je v zadnjih letih precej spremenila podobo francoskega filma.
V ciklu, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa, je tudi zadnji celovečerec režiserja Terrenca Mallicka, Skrito življenje. V oddaji smo se o režiserju in filmu pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh.
Liffe bo letos postregel s kar 89 celovečernimi filmi, od velikanov svetovne kinematografije Wima Wendersa in Pedra Almodóvarja do sodobne argentinske kinematografije ter italijanskega politično angažiranega filma. Preverili smo, katerih filmov ne smete preskočiti, pa tudi, kako se Ljubljana spopada z izginjanjem velikih kinodvoran. V Rimu smo obiskali obsežno razstavo nizozemskega umetnika Escherja. Ptice, ki se spreminjajo v ribe, stopnice v neskončnost ali pa roki, ki rišeta druga drugo – mnoga dela še danes veljajo za klasike. Zbirka Čebelica, prva slikaniška zbirka pri nas, letos praznuje 70 let. Leta 1953 jo je ustanovila pisateljica in urednica pri Mladinski knjigi Kristina Brenkova, v zbirki pa so zbrana slovenska in svetovna besedila za otroke, opremljena z ilustracijami priznanih slikarjev in ilustratorjev. Praznovanje so pospremili številni dogodki, tudi pregledna razstava vseh Čebelic v Mestni knjižnici v Ljubljani. Pogovarjali smo se s članoma londonskega glasbenega kolektiva Archive, enega najbolj samosvojih, vznemirljivih in težko opredeljivih fenomenov, kar jih je zraslo v zadnjih tridesetih letih na robu sodobne britanske popularne glasbe. V soboto je že drugič v osmih letih prepričal občinstvo v Kinu Šiška.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti znanega baletnega plesalca in koreografa Lukasa Zuschlaga. Priznani baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana je prišel k nam iz rodne Avstrije pred 20 leti in je leta 2006 vzbudil pozornost širše javnosti z vlogo Romea v baletu Romeo in Julija, koreografa Jurija Vámosa. Sledili so številne uspešne baletne vloge in gostovanja pri nas in po svetu. Na televizijskih zaslonih smo ga spoznali kot izvrstnega plesalca različnih zvrsti plesa, zadnja leta pa tudi kot nadarjenega opernega in baletnega koreografa.
Slovenija je dobro izkoristila naslov častne gostje frankfurtskega knjižnega sejma, meni njegov direktor Jürgen Boos, saj je z izbranimi programskimi poudarki znala presenetiti in pritegniti tako strokovno kot splošno javnost, ne le z govorom filozofa Slavoja Žižka že na otvoritveni slovesnosti, temveč tudi s poezijo, ki v nemško govorečem prostoru ni tako bogata in raznolika, ter z manifestom o pomenu branja zahtevnejših besedil v kaotični digitalni dobi. Rezultat večletnega truda Javne agencije za knjigo in odlično usklajene ekipe kuratorjev programa so novi prevodi, nove pogodbe z nemškimi založniki, pa tudi odličen medijski odziv. Avtorici reportaže s 75. frankfurtskega knjižnega sejma sta Meta Česnik in Eva Semič.
Kakšna je vloga arhitekture pri trajnostnem razvoju mest in zmanjševanju ogljičnega odtisa? Zakaj bo Københavnu uspelo postati prvo ogljično nevtralno mesto na svetu, pojasnjuje glavna mestna arhitektka Camilla Van Deurs. Iz Furlanije - Julijske krajine v Hollywood: tako bi lahko opisali 60-letno kariero enega najprepoznavnejših direktorjev fotografije Danteja Spinottija, ki je pred kratkim izdal avtobiografijo. V studiu je o svoji bogati karieri spregovoril legendarni ilustrator in stripar Marjan Manček. Pred kratkim je namreč prejel nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma. Zakaj se je država dolga leta mačehovsko obnašala do rokodelstva in kakšen je njegov pomen v kontekstu globalnih sprememb, smo si ogledali na Trienalu rokodelstva in obrti v Slovenj Gradcu. Objavljamo tudi intervju z režiserjem Jurijem Grudnom o tem, kako je nastajal film o nekdanji prvi dami ZDA Melanii Trump.
Reformacija se je začela z duhovno krizo in zlomom avtoritete: v srednjem veku je z močjo avtoritete še govorilo cerkveno učiteljstvo, od reformacije naprej pa štejejo zgolj argument, njegova avtoriteta in njegova moč. Kako je danes? Kakšna je dediščina reformacije? V oddaji bo objavljen intervju s filozofom dr. Božidarjem Debenjakom. Gostje v studiu: dr. Kozma Ahačič, dr. Aleksander Erniša, dr. Andreja Legan Ravnikar in dr. Jonatan Vinkler. Urednica oddaje: Nina Jerman
Neveljaven email naslov