Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 26. Festivalu slovenskega filma Portorož smo se pogovarjali s filmskimi ustvarjalci in dobitniki nagrad vesna za najboljše letošnje filmske stvaritve. Z vesno za najboljši celovečerni film so nagradili glasbenika Tomaža Groma za neodvisni eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo. Vesno za najboljši igrani celovečerec je dobil film Zbudi me, Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za najboljši scenarij, masko, glavno in stransko moško vlogo. Vesno za najboljšo režijo je za svoj igrani celovečerni prvenec Mož brez krivde prejel zamejski Slovenec Ivan Gergolet, medtem ko sta žirija kritikov in občinstvo nagradila isti film, dokumentarec Duhovnica Maje Prettner.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev, v tokratni oddaji se zato pogovarjamo z njihovim selektorjem. Iztok Polanc, iz Uredništva tujih oddaj, je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev. V tokratni oddaji zato pogovor s selektorjem termina, Iztokom Polancem, ki je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Naša ekipa je obiskala Frankfurt, kjer ta teden poteka največji knjižni sejem na svetu. Slovenija je predstavila manifest o branju na višji ravni, ki bo poleg filozofije in poezije ena glavnih tem slovenskega častnega gostovanja. Pogovarjali smo se s soavtorjem manifesta, nizozemskim profesorjem knjižnih študij dr. Adriaanom van der Weelom. Bili smo tudi v Københavnu, kjer je potekala konferenca Platforme LINA, ene pomembnejših evropskih arhitekturnih platform, ki podpira uveljavljajoče se ustvarjalce s področja prostorskih praks, ki rešujejo izzive podnebne in okoljske krize. V Mestnem muzeju Ljubljana smo si ogledali razstavo Slovenske umetnice v obdobju med letoma 1850 in 1950. Tam so tudi dela Ivane Kobilce, ki je bila prva slikarka, ki je svoje delo predstavila javnosti. V minulem tednu so v Kraljevi palači v Milanu odprli razstavo del El Greca, enega najpomembnejših slikarjev 16. stoletja. Gre za izjemno priložnost za nov vpogled v njegovo avtorsko ustvarjanje. Pogovarjali smo se še z Mikom Sternom, ameriškim jazzovskim kitaristom, ki je med drugimi sodeloval tudi z Milesom Davisom.
Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić
Najboljši celovečerni film 26. Festivala slovenskega filma je eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo avtorja Tomaža Groma, ki je odnesel tudi vesno za najboljšo izvirno glasbo. Najboljši celovečerni igrani film je drama o nestrpnosti do drugačnih Zbudi me režiserja in scenarista Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za scenarij, najboljši dokumentarni film pa 20-letni projekt Petre Seliškar Telo. Ogledali smo si najnovejšo filmsko produkcijo in pripravili reportažo z letošnjega festivala. Na festivalu Tinta v Ljubljani smo se pogovarjali s francoskim striparjem brez dlake na svinčniku Vincentom Paronnaudom - Winshlussom. Njegove brezkompromisne risbe in pripovedi še vedno navdušujejo in razburjajo, saj se pri svojem delu ne omejuje. Na 13. Mednarodnem filmskem festivalu stop animacije pa smo ujeli izraelsko neodvisno in že nagrajeno animatorko in vizualno umetnico Tal Kantor, katere animirani filmi odpirajo teme, kot so spomin, holokavst, podzavest, pomen besed v medčloveških odnosih ipd. V oddaji več tudi o tem, kdo je novi Nobelov nagrajenec za književnost, 64-letni norveški pisatelj in dramatik Jon Olav Fosse, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. V studiu pa gostimo arhitekta Aleša Vodopivca, ki je prejel najvišje priznanje ZAPS, platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke.
Dr. Peter Svetina je eden naših najvidnejših avtorjev del za otroke in mladino. Njegove zgodbe in pesmi so prežete s humorjem, čarobno nenavadnostjo, toplo človeškostjo in razigranostjo. Odsevajo prijazno naklonjenost do sveta, v njih ne manjka tudi nonsensa, nadrealnosti in fantastike, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Dr. Svetina je tudi literarni zgodovinar, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na univerzi v Celovcu. Med njegovimi strokovnimi deli omenimo Metuljčke in mehanike, v katerih osvetljuje, kako je družbeni kontekst vplival na posamezne izdaje del za otroke po drugi svetovni vojni in kako so določene teme in motivi izginili. Kot vsestranski ustvarjalec piše tudi poezijo za odrasle. V štirih pesniških zbirkah nas nagovarja tako s prizori iz vsakdanjega življenja kot z religiozno in duhovno izkušnjo. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tone Partljič se v svojem literarnem ustvarjanju s posebnim žarom posveča komediji, a nič manj ni prepričljiv kot avtor romanov, saj zna bralce pritegniti s pristnimi človeškimi zgodbami, napisanimi s posluhom za prostor in čas. Že v več delih je portretiral rojstni Maribor in njegove prebivalce in k tej tematiki se vrača tudi v svojem novem romanu Veter z vzhoda. Tokrat je segel v leti 1933 in 1934, v čas nemira, ki je zajel Evropo ob vzponu novih totalitarnih ideologij in družbenih nasprotij. V romanu nastopa cela galerija likov, tako izmišljenih junakov kot znanih osebnosti, posebej še tistih iz sveta kulture, pa profesorjev, pravnikov in drugih. Pisatelju je uspelo v zgodovinski freski ustvariti barvit mozaik družbenega dogajanja in človeških usod. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Petelinje jajce, novo delo v impozantnem opusu Ferija Lainščka. Pisatelj se v zadnjih letih vrača v svoje otroštvo s trilogijo, ki ni zgolj gola avtobiografija, ampak literarno mojstrsko ubeseden spomin. Doslej sta izšli prvi dve knjigi – Kurji pastir in Petelinje jajce. Pred nami zaživi pisateljevo zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, v odročni prekmurski vasici tik ob državni meji z Madžarsko. V drugi knjigi trilogije je v ospredju otrokov pogled na svet, obarvan z bujno domišljijo in magičnostjo, prav tako prepričljivo pa je prikazan vsakdanji trud za boljše življenje revne, a s čustveno toplino povezane družine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V Ljubljani bodo konec oktobra odprli Center Rog, ki bo združeval različne kreativne industrije. V studiu bomo gostili direktorico Renato Zamida, ki bo med drugim pojasnila, kakšen bo koncept delovanja Roga in komu bo namenjen. Pred odprtjem pa je v tamkajšnjih prostorih potekal 14. Ljubljanski teden mode. Ogledali smo si nove kolekcije Tomaža in Urške Draž, Maje Štamol in drugih, ki uporabljajo nove tehnologije in iščejo trajnostne pristope. Prisluhnili smo koncertu frankfurtskega ansambla za sodobno glasbo Ensemble Modern, ki je izvedel repertoar petih slovenskih skladateljic in skladateljev. Gre za del programa ob častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Skupina The Police je zagotovo ena največjih v družbi svetovnih zvezd rokenrola. Pogovarjali smo se z njenim bobnarjem Stewardom Copelandom, ki smo ga ujeli na svetovni turneji s priredbami največjih uspešnic skupine The Police za simfonični orkester. Obiskali smo tudi Slovensko mladinsko gledališče, ki v celoti uprizarja projekt Spolna vzgoja II. Predstava Tjaše Črnigoj nam razkriva tisto, o čemer se v šoli nismo učili – spolne prakse, želje in težave žensk.
Kakšen bo slovenski nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez nekaj dni? Kateri so aduti častnega gostovanja? Kakšen je pomen mednarodnega trženja avtorjev in pridobivanja licenc za prevode v tuje jezike? Kaj ima Slovenija po mnenju Slavoja Žižka povedati mednarodnemu občinstvu ključnega knjižnega sejma na svetu? Objavljen bo tudi pogovor s kuratorjem Matthiasom Göritzem. Gostje: Katja Stergar, dr. Miha Kovač, Amalija Maček in Senja Požar. Urednica oddaje Nina Jerman
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
V oddaji Osmi dan bomo predstavili delo direktorja fotografije, filmskega snemalca, montažerja in producenta Rada Likona, ki bo tudi naš gost v studiu. Na Festivalu slovenskega filma Portorož mu bodo podelili nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma. Makedonska filmska režiserka Teona Strugar Mitevska je slovenskemu občinstvu prav tako dobro znana. Zdaj v kinematografih lahko vidimo njen celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, mi pa smo se z njo pogovarjali tudi o drugih projektih, družbeni kritiki, črnem humorju in feminizmu, ki pogosto spremlja njene filme. Obiskali smo koncert godbe na pihala iz odmaknjene romunske vasi, ki pa je postala svetovna senzacija. Romunska zasedba Fanfare Ciocărlia je s svojstvenimi predelavami kultnih skladb od punka do klasične glasbe nastopila v Ljubljani. Ogledali smo si še razstavo fotografa Luca Locatellija v Torinu, ki je posvečena iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Obiskali smo 35. Grafični bienale Ljubljana, ki poteka pod naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa. Skoraj 50 umetnikov se predstavlja na več prizoriščih, umetniško vodenje pa je tokrat prevzel ganski vizualni umetnik Ibrahim Mahama. V studiu bomo gostili letošnjo prejemnico večernice za najboljše mladinsko literarno delo Špelo Frlic. Prisluhnili smo koncertom na 13. Festivalu ustvarjalne glasbe in improvizacije, ki ga kurira bobnar Zlatko Kaučič in po novem poteka v Medani. Poglobili smo se v bogat ustvarjalni opus arhitektke in oblikovalke Janje Lap, ki je predstavljen na pregledni razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. V intimnem vzdušju manjše dvorane v Marostici v Italiji pa sta nastopila škotski tradicionalist James Yorkston in švedska indie pop zvezda Nina Persson, pevka skupine The Cardigans.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Avstrijsko mesto Linz je ponovno postalo prizorišče enega najpomembnejših festivalov digitalne umetnosti na svetu Ars Electronica. Obiskali smo letošnji festival, ki je potekal pod sloganom Kdo si lasti resnico? Pogovarjali smo se z umetniki, ki se med drugim sprašujejo, kako uporabiti umetno inteligenco za ustvarjanje filmov, kako rešiti ptice pred izumrtjem in kako preprečiti taljenje ledu. Na 38. literarnem festivalu Vilenica je bilo veliko pozornosti namenjene poeziji. Domača avtorica v fokusu je bila angažirana pesnica Barbara Korun. S poezijo je začela tudi mlada prodorna črnogorska avtorica Tijana Rakočević, že vse življenje pa se ji posveča tudi prejemnik velike nagrade vilenica, v Vojvodini živeči madžarski književnik Otto Tolnai. Ljubljano je nedavno obiskal francoski pisatelj Hervé Le Tellier, s katerim smo se med drugim pogovarjali o njegovem večkrat nagrajenem romanu Anomalija in o delovanju francoske eksperimentalne literarne skupine OuLiPo. Gostja v studiu bo Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica programa Ars, tretjega programa Radia Slovenija, ki letos praznuje 60 let. Predstavljamo še nagrajence 80. beneškega filmskega festivala, ki je letos zaradi stavke v Hollywoodu minil brez prisotnosti nekaterih zvezdnikov.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Neveljaven email naslov