Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji predstavljamo cikel filmov Piera Paola Pasolinija. Bil je eden najbolj kontroverznih avtorjev v zgodovini evropskega filma, vrhunski intelektualec in radikalni kritik kapitalizma, znan tudi po tem, da je bil večkrat politično preganjan. V pogovoru s filozofom Stojanom Pelkom.
V oddaji predstavljamo cikel filmov Piera Paola Pasolinija. Bil je eden najbolj kontroverznih avtorjev v zgodovini evropskega filma, vrhunski intelektualec in radikalni kritik kapitalizma, znan tudi po tem, da je bil večkrat politično preganjan. V pogovoru s filozofom Stojanom Pelkom.
Ob koncu razstave Marcela Valentinija so v Galeriji Vžigalica pripravili posvet, ki obravnava problematiko goljufij s ponaredki umetnin v Sloveniji. Po podatkih Interpola je namreč med organiziranimi oblikami kriminala takoj za trgovino z orožjem in mamili črni trg z umetninami, ponaredki pa v tujini dosegajo izjemno visoke, lahko tudi milijonske vrednosti. V oddaji bomo med drugim raziskali, zakaj je ponarejanje pri nas redko kaznovano, kako ga odkrivajo in kdo so slavni ponarejevalci. Pogovarjali smo se tudi s predstavniki muzejske stroke, ki še vedno opozarjajo, da potrebujemo samostojen zakon o muzejih. Možnost izobraževanja muzejskih delavcev, prevetritev kadrovske strukture, prostorske izboljšave - to je le nekaj izmed mnogih težav, ki se že desetletja kopičijo. Ogledali si bomo še, s kakšnimi avtobusi so se Ljubljančanke in Ljubljančani vozili v minulih stotih letih. Jožef Trpin je namreč v knjigi z naslovom Avtobusi in trolejbusi Ljubljane prikazal razvoj javnega mestnega prometa v naši prestolnici od leta 1927, ko se je tam zapeljal prvi avtobus, pa vse do devetdesetih let, ko so mesto preplavili novi nizkopodni avtobusi. V Cankarjevem domu smo prisluhnili koncertu orkestra Slovenske filharmonije, ki je med drugim izvedel dela avstrijskega skladatelja Georga Friedricha Haasa. Haas nam je pojasnil, kako nastaja njegova spektralna glasba. Pogovarjali pa smo se tudi s Tomom Brejcem, enim mednarodno najuspešnejših slovenskih fotografov. Prepoznan je kot odličen portretni fotograf, ki ga najemajo ugledne revije, ali pa kot režiser ustvarja oglase za priznane blagovne znamke.
Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.
Skupina Silence, Mitja Vrhovnik Smrekar in Drago Ivanuša so glasbeni ustvarjalci, ki so v zadnjih letih postali eni najprodornejših skladateljev scenske glasbe pri nas. V prepoznavnih tandemih z režiserji: Tomažem Pandurjem, Ivico Buljanom in Sebastijanom Horvatom so ustvarili nepozabne odrske mojstrovine. Scenska glasba je vedno v funkciji režijskega koncepta, njena glavna naloga pa je, da ustvarja čustveno atmosfero.
Natančno smo si ogledali podelitev oskarjev, ki je po lanski klofuti in 10-letni prepovedi udeležbe Willu Smithu minila brez pretresov. Slava je tokrat pripadla filmu Vse povsod naenkrat, ki je domov odnesel sedem zlatih kipcev. S filmsko kritičarko Ano Jurc smo se med drugim pogovarjali, zakaj je prav ta film postal nesporni zmagovalec in zakaj so nekateri favoriti ostali brez nagrad. Obiskali smo tudi Festival dokumentarnega filma, ki te dni poteka v Ljubljani. Letos sta v ospredju predvsem okoljska problematika in tematika v povezavi s človekovimi pravicami. Predstavljamo prvo monografijo o ladji Rex, v kateri je med drugim pojasnjeno tudi, zakaj je bila čezoceanka najžlahtnejša uresničitev Mussolinijevih režimskih sanj. Kako se pričevalci in strokovnjaki spominjajo Rexa, najhitrejše čezoceanke na svetu, ki so jo leto dni po kapitulaciji Italije med Koprom in Izolo raketirali zavezniki? Predstavljamo še zanimivo zgodbo intermedijske umetnice Aphre Tesla. Predlanskim je sprejela vabilo na rezidenco v Narvi v Estoniji, da bi ustvarjala z estonskim umetnikom Jevgenijem Zolotkom, ki pa je kasneje zanikal njeno soavtorstvo in onemogočil odkup njenega dela v stalno zbirko estonskega narodnega muzeja umetnosti. A Aphra Tesla: Operacijski Sistem je premlel podatke in se kreativno zoperstavil krivici z deli, ki so zdaj na ogled v Galeriji Ravne na razstavi Transverzala si.zif in v galeriji Velenje v okviru razstave KonSekvence - Fragmenti možnega ekosistema.
Kdo so milenijci in kdo generacija Z? Kako je Hollywood ustvaril kult najstništva in kakšno zapuščino nam pušča generacija '68? Ob izidu nove številke revije Cukr smo se o pojmu generacija pogovarjali s priznanimi filozofi in zgodovinarji. Razmišljamo tudi, kako skozi različne politike obravnavati vprašanje seksizma in kje je največ izzivov pri doseganju enakosti spolov. Kako preseči spolne stereotipe in zakoreninjen seksistični diskurz, ki je v družbi močno prisoten, a pogosto tudi neviden? S tem se ukvarja razstava Ne tič ne ptička v Galeriji Kresija, ki je del konference platforme Femcities. V okviru festivala Fabula je Ljubljano obiskala ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko. Z njo smo se pogovarjali o knjigi Terenske raziskave ukrajinskega seksa, ki je ob izidu leta 1996 v Ukrajini sprožila burne odzive, in njeni najnovejši knjigi z naslovom Najdaljše potovanje, v kateri med drugim pojasnjuje zgodovino konflikta med Ukrajino in Rusijo. Predstavljamo Neno Vrhovec, nekdanjo prvakinjo Baleta SNG Opera in balet Ljubljana in pedagoginjo, ki je prejemnica nagrade Lidije Wisiak za življenjsko delo. Obiskali smo še koncert afrosoulovske pevke Elide Almeida z Zelenortskih otokov, ki jo zaradi združevanja sodobne glasbe s tradicijo imenujejo kar vodilni glas nove generacije.
Dr. Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer poučuje predmete s področja filozofsko – religijskih tradicij Azije. Še posebej se posveča indijskim religijskim in filozofskim sistemom s poudarkom na budističnih in hinduističnih filozofskih šolah. Je avtorica knjižne monografije o Bhagavadgiti, temeljni indijski filozofsko – religijski pesnitvi, ki predstavlja osnovo mnogih filozofskih šol in osnovo joge. Njeno drugo knjižno delo nosi naslov Na pragu prebujenja in je med drugim nastalo tudi na osnovi terenskega dela v regiji Ladak na severu Indije. Avtorica je obiskala himalajske budistične puščavnike in puščavnice in raziskala njihovo posebno tehniko sanj, imenovano joga sanjanja. Gostja oddaje bo pojasnila, v čem so indijske filozofsko – religijske tradicije aktualne in relevantne v vseh časih in prostorih. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih priznanj na področju kulture. Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Ema Kugler raziskuje različne medije in jih kot režiserka, scenaristka, kostumografka in scenografka prelije v filme. Te odlikujejo visoko estetizirane podobe in poglobljeno filozofsko preizpraševanje sveta in človeštva. Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič je že od šestdesetih let ena osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti. Odlikuje ga raznovrsten in avtorsko izrazit opus. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, pianist in skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
Na Berlinalu, kjer je pretežno ženski žiriji predsedovala ameriška igralka Kristen Stewart, je zlatega medveda presenetljivo prejel francoski dokumentarec V centru Adamant Nicolasa Philiberta o plavajočem dnevnem centru na Seni v Parizu za ljudi z duševnimi motnjami. Med nagrajenci je tudi nemški režiser Christian Petzold, a največ medijske pozornosti je šlo holivudskemu igralcu Seanu Pennu, ki je z Volodimirjem Zelenskim posnel dokumentarni film o Ukrajini. Nič manj ni odmeval dokumentarec Kiss the Future, ki ga je koproduciral Matt Damon, o nastopu skupine U2 v porušenem Sarajevu. V Berlinu Slovenci letos nismo imeli filma v tekmovalnem programu, v Umetnem raju pa smo se pogovarjali z režiserjem Damjanom Kozoletom, čigar Rezervni deli so bili edini film v samostojni Sloveniji, ki se je leta 2003 uvrstil v bitko za zlatega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Avtorica: Mateja Valentinčič
Žensko gibanje v preteklosti je bilo zaslužno za pridobitev političnih pravic žensk in odpravljanje diskriminacije na delovnem področju. Kakšna pa je podoba feminizma danes in zakaj še vedno primanjkuje feministov? V oddaji bo objavljen tudi krajši pogovor s Slavenko Drakulić. Gostje: dr. Svetlana Slapšak, dr. Manca G. Renko, Ana Čigon in Ana Schnabl Urednica oddaje: Nina Jerman
V februarskem Opusu boste spoznali člane tria Firšt, nenavadne komorne zasedbe, ki si uspešno utira pot na koncertne odre, sicer pa so vsi trije akademski glasbeniki aktivni v številnih orkestrih in komornih zasedbah, v svojih vrstah imajo tudi skladatelja Leona Firšta, ki piše tako simfonično glasbo kot glasbeno-scenska dela in filmsko glasbo, za sabo ima že več kot osemdeset skladb različnih naročnikov. Miha Firšt je močno vpet tudi v oblikovanje programa Hiše kulture Celje, kamor vabi eminentne orkestre, soliste in dirigente, med njimi je bil gost s svojim komornim orkestrom tudi dirigent Davorin Mori, ki ga bomo prav tako spoznali v tej oddaji.
V drugi epizodi oddaje o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
V drugi epizodi podkasta Televizorka o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
V drugi epizodi podkasta Televizorka o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
V oddaji Osmi dan smo se pogovarjali s poznavalcem moderne in sodobne umetnosti, avtorjem številnih monografij in predavateljem Tomažem Brejcem, ki v knjigi Čas prebujenja predstavlja pregled slovenske umetnosti od leta 1880 do konca prve svetovne vojne. Predstavljamo tudi bogat opus plesalca, koreografa, pedagoga in umetniškega vodje Iztoka Kovača. Ob koncu 11. bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica mu bodo izročili nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, saj je, kot so zapisali, slovenskemu sodobnemu plesu zagotovil zaščitni znak in utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Ogledali smo si še največjo razstavo Johannesa Vermeerja doslej. Ta nizozemski baročni slikar je zapustil nekaj manj kot 40 del, v amsterdamskem Rijksmuseumu jih je zdaj zbranih kar 28, med drugim znamenite slike Pogled na Delft, Mlekarica in Dekle z bisernim uhanom. V studiu pa nas bo obiskala Vita Mavrič.
Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
So politični grafiti vandalizem ali odsev družbe? V oddaji več o tem, kako grafiti vstopajo v polje angažirane umetnosti, kakšno vlogo ima anonimnost avtorjev ter kaj se trenutno dogaja na zidovih slovenskih ulic. Ob ljubljanski premieri filma M.R.I. smo se pogovarjali z romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem, ki je bil med drugim kar trikrat nagrajen v Cannesu. Eden najpomembnejših predstavnikov novega vala romunskih režiserjev, ki so v začetku stoletja Romunijo postavili na svetovni filmski zemljevid, v zadnjem filmu raziskuje, kako se človek v kriznih časih spopada z neznanim. Spremljali smo tudi predajo zvočnega traku s skrivnimi posnetki, ki ga je Emilija Soklič podarila tretjemu programu Radia Slovenija. Ko je namreč Osvobodilna fronta leta 1941 razglasila kulturni molk, bojkot vseh kulturnih prireditev, je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta udarno odpel še zadnji koncert. Izumitelj in tonski mojster Rudi Omota ga je skrivaj posnel, trak pa predal Emiliji Soklič. V studio prihaja Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture 2025, ki nam bo med drugim predstavil vizijo in program, s katerim si je Nova Gorica v sodelovanju z Gorico prislužila ta prestižni naziv.
Strindbergov Mrtvaški ples, avtorski projekt Shakespeare in gledališka variacija Praznovanja, tri uprizoritve, ki govorijo o zlu ali temni strani človeka. Igralka Nataša Barbara Gračner in režiser Eduard Miler o dekstruktivnem odnosu dveh zakoncev, ki jima namesto ljubezni vlada sovraštvo. Igralec Sebastian Cavazza skozi Shakespearjeve zlobneže raziskuje izvor človekovega zla. Režiser Janusz Kica pa o odrski priredbi znanega filma Praznovanje, ki tematizira spolno zlorabo, ki po odkritju pedofilskih škandalov v resničnem življenju, niti na odru ne more več zares šokirati.
Obiskali smo regionalni gledališki Festival Ruta Grupa Triglav v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki je dober primer povezovanja in sodelovanja. Že štiri leta namreč pomeni čvrsto vez med gledališči z območja nekdanje Jugoslavije. Boj za oblast, pohlep, sebičnost in sprejemanje drugačnosti, to je le nekaj tem, s katerim so se pred slovenskim občinstvom prejšnji teden predstavili gostujoči gledališki ustvarjalci. Ogledali smo si tudi predstavo Strah in beda Tretjega rajha, ki raziskuje, kako se dogajanje v nacistični Nemčiji odslikava v sedanjosti in zakaj fašistične ideje ponovno postajajo privlačne. V predstavi, ki je nastala po predlogi Bertolta Brechta in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiške, se sprašujejo o različnih oblikah fašizma danes. V Opatiji smo se pogovarjali z Olegom Mandićem, zadnjim otrokom, ki je bil izpuščen iz taborišča v Auschwitzu. Danes je star 90 let in je med zadnjimi še živimi pričami tega temačnega obdobja prejšnjega stoletja. Spomine je zapisal tudi v knjigi, ki je izšla nedavno. V Slovenski kinoteki pa se odvija retrospektiva Izgubljeni horizont, posvečena avdiovizualnemu opusu kiparja Marka A. Kovačiča. Soustanovitelj Gledališča Ane Monro in raziskovalec civilizacije Plastosov je v našem prostoru pionir večmedijskeganovovalovskega performansa, prežetega s kritiko in satiro, ter eden redkih umetnikov, ki obvladajo vse korake ustvarjanja, od ideje do izvedbe.
Neveljaven email naslov