Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.

Izodrom je posebna oddaja za otroke, v času, ko ni šole in so zaradi izrednih razmer ostali doma. Voditelja Nik Škrlec in Nika Rozman gostita različne učitelje in znane goste po Skypu, uredništvo Infodroma pripravlja novice v zvezi z aktualno tematiko, vmes pa se zvrstijo izobraževalni in razvedrilni prispevki iz oddaj Otroškega in mladinskega programa.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Angelica Orlandu ne želi razkriti, da je otrok njegov, dokler ne bo prepričana, da jo brezpogojno ljubi. Še vedno verjame, da se je Orlandova ljubezen do žene ohladila in da bosta kmalu spet skupaj. Ljubezenskih težav pa nimata le Orlando in Angelica. Pietru se svet podre, ko po Nunzio pride nekdanji fant Tony in jo kljub negodovanju odpelje. Še bolj pa sta vse presenetila Guido in Anna, Orlandova in Pietrova starša. Oče se je namreč odločil, da bo po 40 letih zapustil ženo, ker si želi svobode. Šestnajstletni Umberto je prepričan, da je noseča Bea in da je otrok njegov, zato se še posebej razveseli novice o novem družinskem članu.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski.
Voditelj Jože Možina.

Posel cveti, toda Sarah je na trnih. Caroline misli, da zato, ker na posestvo prihaja njen bivši mož ter Evanov in Olivijin oče Simon. Toda Sarah je z mislimi drugje, dozdeva se ji namreč, da je noseča. Danny je presrečen. Simon prispe z zaročenko Glorio in Evan in Olivia sta presrečna. Caroline, ki ji je bil Simon vedno pri srcu, se ponudi, da mu bo priredila sanjsko poroko.
Simon je navdušen nad napredkom na posestvu in Caroline mu namigne, da bi Dannyju in Sarah lahko finančno pomagal.
Rosie se zave, da na posestvu ni dela za dva lovska čuvaja, zato pograbi priložnost za delo na Mari.

Kako je nastal ta veliki kamen, ki mu pravimo naš planet? V dokumentarni seriji nam voditelj, igralec Will Smith, in osem astronavtov, ki so Zemljo opazovali in preučevali iz vesolja, povedo neverjetno zgodbo o medsebojno povezanih in neločljivo prepletenih ekosistemih, ki omogočajo življenje več kot osem milijonov vrst rastlin in živali ter ne nazadnje nas samih, ljudi.

3. del: Ščit
V tretji oddaji nam predstavijo veličastno bitko, ki jo Zemlja že od nekdaj bije s Soncem. Kljub zelo majhnim možnostim je zaradi Zemljine učinkovite obrambe življenju uspelo, da je naselilo ves planet.

Le streljaj od glavnega mesta Slovenije teče po Ljubljanskem barju reka Ižica. To je reka, ki je polna skrivnosti, ki so jih za seboj pustili nekdaj tam živeči koliščarji. Ana in Rok raziskujeta, kaj se je zgodilo z velikim jezerom.
Odkrivata lepote Ljubljanskega barja, ki je raj za živali.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

Pes Bitzer se zaljubi v psičko iz bližnjega počitniškega kampa. Čreda pa začne na kmetiji delati nered in Jon mora ovčarja spet spomniti, kaj je njegova naloga.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Nemška kriminalna drama. Walter je šestdesetletnik, zaposlen v podjetju, ki opravlja prisilne izselitve. Za svoja leta je močan in vsako jutro z vajami krepi telo. Ko bi moral prisilno izseliti najemniško družino, v mladem družinskem očetu, ki se pogumno upira nepošteni deložaciji, prepozna svojega odtujenega sina. Jan svojega očeta ne pozna, saj ga je izgubil še kot otrok, in ne ve, da je bil oče v vmesnem času zaporu. Walter je namreč pretepel policiste, ker so mu hoteli odvzeti otroka, ki ga je pred tem brez dovoljenja odpeljal iz vrtca.
Med selitvenimi delavci je tudi novinec, Moussa, priseljenec arabskega rodu, nevaren in nasilen človek, ki bi z najemniki ravnal kar po domače in jih z grožnjami metal iz stanovanj. Ker jim Janove družine prvič ni uspelo izseliti, Moussa grozi, da bo to s prisilo opravil na samem. Walter se postavi v bran sinovi družini, zato se mora soočiti s svojim korumpiranim šefom, z Mousso in s svojimi lastnimi strahovi iz preteklosti.

ATLAS / THE MOVER / GER / 2018
Režija: David Nawrath / Scenarij: David Nawrath, Paul Salisbury / Igrajo: Rainer Bock, Albrecht Schuch, Uwe Preuss, Thorsten Merten, Roman Kanonik, Nina Gummich
…

Bančni varnostnik Vlado je v preteklosti preprečil rop banke in bil pri tem ustreljen v nogo. Navkljub pohvali za svojo požrtvovalnost je danes Vlado invalidsko upokojen in živi v kletnem stanovanju, kjer mu delata družbo dve pritepeni mački. Redno mu zmanjkuje hrane, kurjave, nima denarja za plačilo položnic, pa vendar ohranja svojo človečnost.
Na sprehodih po mestu skozi stekleno steno z nostalgijo opazuje varnostnika na njegovem nekdanjem delovnem mestu. Nekega dne ga v časopisu pritegne članek o otvoritvi najmodernejšega slovenskega zapora. Ob tej novici se mu porodi ideja, kako bi si lahko zagotovil boljše življenje…

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Literatura je od nekdaj na piedestalu slovenske kulture. Ob uspešnih filmskih adaptacijah in ekranizacijah zadnjih let - tudi Jezera, nadaljevanki, ki je lansirala žanr »alpski-noir« in ki v teh dneh navdušuje televizijske gledalce, nas zanima, ali Slovenci še mislimo zaprto v besedi, ne pa filmsko in odprto, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja poudarjal esejist in pisatelj Marjan Rožanc.
Gostje v Panoptikumu so tokrat: režiser Marko Naberšnik, režiserka Barbara Zemljič in dr. Matevž Rudolf, sociolog kulture.

Voditeljica: Nina Jerman

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.