Nocoj boste v Kulturi videli tudi plesno premiero v Stari mestni elektrarni koreografa Branka Potočana z naslovom Zasedanje in skupinsko razstavo z naslovom Tehnometrija v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Zaradi pomanjkanja novih avtomobilov, je povpraševanje po rabljenih vse večje, s tem pa rastejo tudi cene. Proizvodnja novih avtomobilov je zaradi pomanjkanja polprevodnikov in elektronike v drugi polovici letošnjega leta upadla za kar 30 odstotkov. Razmere naj bi se normalizirale šele v drugi polovici prihodnjega leta.

Endija Oskarjev odhod zelo prizadene, kar pa ni sposoben priznati nikomur, niti sebi. Dašo skrbi zanj, a jo ne spusti blizu. Marko raziskuje, kaj bi upokojeni kapitan še lahko počel za denar. Silvija končno Vikiju razloži, kako je rešila »problem« z njegovim odhodom v Francijo. Daša se odpravi na zmenek s sošolcem, Endi pa ugotovi, kaj v resnici čuti do nje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V prispevku o tem, kaj pomeni razprava o resoluciji o Sloveniji v Evropskem parlamentu?
Kako ocenjujeta slovenskega predsedovanja Svetu EU in kakšne izzive pred integracijo postavlja epidemija, pa v pogovoru z evropskima poslancema.
V studiu analiziramo izid interpelacij ministrov Hojsa in Vizjaka.
V oddaji pa še o dilemah uvajanja obveznega cepljenja.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pomemben vir dohodkov lorda Meldruma je Podjetje za pridelavo kavčuka, zlasti zaradi pogodbe z britansko vojsko o oskrbi s pomembnimi 'obrambnimi pripomočki' za potrebe vojakov. Ko se razve, da namerava njegova tašča, nepredvidljiva lady Lavender, podariti delnice za svoj nadzorni delež v tem podjetju služkinji Ivy, zavlada v družini panika, med služinčadjo pa vznemirjenje. Da bi neuka Ivy sedela v upravnem odboru in bi se moral lord o svojih poslovnih odločitvah posvetovati z njo? In kakšna katastrofa bi bila, če bi Ivy delnice prodala naprej, na primer siru Ralphu, možu lordove ljubice, ki bi lorda z velikim užitkom izrinil iz vodstva podjetja. Tudi Ivyjin oče, butler Stokes, ima seveda pri vsem skupaj svoje račune. In ker je lady Lavender znana po tem, da si neštetokrat premisli, vsi napeto čakajo, kako se bo razpletlo.

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson) in drugi

V oddaji Osmi dan bomo predstavili težko pričakovano razstavo Pabla Picassa v Muzeju za sodobno umetnost Metelkova. Ogledali smo si številne grafike in ilustracije literarnih del tega najslavnejšega špansko-francoskega likovnega umetnika 20. stoletja. V studio prihaja Luka Novak, ki nam bo med drugim pojasnil, kakšna je vloga knjižnega sejma v času, ko ta poteka zgolj po spletu. Spremljali smo tudi nastajanje integralnega prevoda Tisoč in ene noči. Kot eden redkih evropskih jezikov bomo namreč dobili neposreden prevod zgodb iz arabščine. Aktualna tema je tudi vračanje nezakonito pridobljenih umetnin v času kolonializma. Francija je prva naredila to pomembno gesto poprave zgodovinskih krivic, sledile naj bi ji druge evropske države. Pogovarjali smo se še s člani tuareške glasbene zasedbe Tamikrest, ki opozarjajo na težke razmere Tuaregov, naroda, razpetega v puščavskem okolju petih držav okoli severne malijske meje.

Praznični december je v Kanalski dolini, na skrajnem severu Furlanije Julijske krajine, povezan tudi z ohranjanjem običajev. Otroci s strahospoštovanjem pričakujejo predvsem prvega od treh dobrih mož, Sv. Miklavža. Že pred časom sta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, podprla projekt gradnje Vzročne hiše. Gradnja je v polnem zamahu. Upajo, da bo dokončana leta 2023, ko naj bi jo slovesno predali namenu. Urad vlade RS pa je tudi letos razpisal nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge, ki raziskujejo slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Vas Prezid v Gorskem Kotarju pa je že dolgo stičišče tam živečih Slovencev. Slovenski Generalni konzulat v Monoštru je sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota pripravil pravljični večer "Obujamo dediščino".

Az adás tartalma:

- három egyházi vezető ökumenikus sétája Muraszombatban;
- a szenteste és az éjféli mise;
- a karácsonyfa története;
- ünnepi fénybe öltözött a Mozirski gaj arborétum;
- a gyertyafaragás mestersége;
- a mézeskalács története.

Vsebina oddaje:

- ekumenski sprehod treh cerkvenih vodij v Murski Soboti;
- sveti večer in polnočnica;
- zgodovina božične jelke;
- Božična bajka v arboretumu Mozirski gaj;
- rezljane sveče;
- zgodovina medenjakov.

V 9. oddaji za napetost poskrbijo Ana, Lana in Ožbej iz OŠ Koroška Bela Jesenice (rumeni) ter Alen, Vedad in Žiga iz OŠ Frana Roša Celje (vijolični). Izostren sluh jim pomaga pri igranju v orkestru, prebijejo se čez gorske prelaze, znanje pa jih ponese tudi na Luno. In čeprav jih rahlo opeče sonce, dirke za osmino finala ne ustavijo niti mostovi iz papirja in ne vrtljaji avtomobilskega motorja. Kdo ima počasnejše prste v kvizu in kdo pri sestavljanju lončkov, kjer tekmujeta Osnovni šoli Nove Jarše (Albert, Amar, Eva) ter Sveti Jurij ob Ščavnici (Manja, Kristjan, David), pa v oddaji Male sive celice.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Katero je naše najmanjše, a ne najmlajše mesto? Katero je mesto, ki leži na otoku, vendar ne ob morski obali? In katero mesto je dobilo naziv po Benetkah, pa ni v Italiji? Vse to je Kostanjevica na Krki, ki jo zaznamujejo stoletna zgodovina, izjemna slikovitost, dragocena dediščina in pester kulturni utrip. Sprehodili se bomo po mestu na otoku, preverili poletni utrip na reki Krki ter se odpravili do Galerije Božidar Jakac. Mesto nam bosta pomagala odkrivati Andrej Smrekar in Marjan Jerele, posebej pa se bomo spomnili nestorja kostanjeviškega kulturnega utripa, Lada Smrekarja.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo.
Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.

Bela in Sebastijan z neugnano razigranostjo vaščanom povzročata preglavice. Županja Helena besni! Pripravi ljudsko glasovanje, na katerem bodo vaščani odločali, ali bodo Beli še naprej dovolili prihajati v vas ali ne. Jih bo Beli in Sebastijanu s prijatelji uspelo prepričati, naj glasujejo za?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Romantična drama. Dvajsetletni kurdski žigolo Baran sanjari o prihodnosti v Evropi, štiridesetletna nemška pilotka Marion pa se spopada z rakom. Ko se spoznata v turškem počitniškem naselju Marmaris, se dogovorita za poroko iz koristi. Razumsko in povsem hladno začneta priprave, vendar se odnos med njima začne zapletati …

ODSLEJ STA MOŽ IN ŽENA / ES GILT DAS GESPROCHENE WORT / NEMČIJA, FRANCIJA / 2019
Režija: Ilker Çatak / Scenarij: Nils Mohl, Ilker Çatak, Johannes Duncker / Igrajo: Anne Ratte-Polle, Ogulcan Arman Uslu, Godehard Giese, Jörg Schüttauf, Johanna Polley, Sebastian Urzendowsky, Lina Wendel, Sandra Bourdonnec, Ali Seçkiner Alici …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V klubu Cankarjevega doma smo obiskali premiero Solo andar zasedbe Sentido Project, v katerem se srečuje vrhunska zasedba: performerka Urška Centa, basist Tadej Kampl, etno tolkalec Nino Mureškić, pianist Tomaž Pačnik in saksofonist Primož Fleischman. V ljubljanski galeriji Equrna smo se sprehodili po vznemirljivi razstavi Gustava Gnamuša Lambda 1975-2021, v Galeriji Škuc pa po skupinski Zrcalce Zrcalce... Umetnik in umetnice se osredotočajo na različne vizualne in metaforične vidike zrcala, raziskujejo družbene razsežnosti pogleda v zrcalo v času, ko je videz vse. V kranjskem stolpu Škrlovec pa smo predpremierno poslušali radijsko igro Ingmarja Villqista Helverjeva noč.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

O Iztoku Mlakarju vemo hkrati veliko in malo. Najprej komedijant, potem pa vse ostalo, tudi kantavtor, četudi izraza kot takega najbolj ne ceni. Bližje mu je canzone d'autore – pesem s kontroliranim poreklom. V njegovem primeru tudi geografskim, saj smo se ravno ob njegovih besedilih učili in naučili nekaj primorščine. Dejstvo je, da nam je v njegovi družbi vedno prijetno, če seveda pridemo do vstopnic ali se nekoč, nekje, mimogrede spotaknemo obenj. Skozi humor namreč ne skopari z očitki na račun človeških slabosti, ki jih priznava tudi sebi. Sogovornik v oddaji Profil bo Iztok Mlakar, gledališki igralec in dramatik, sicer pa član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.

Katero je naše najmanjše, a ne najmlajše mesto? Katero je mesto, ki leži na otoku, vendar ne ob morski obali? In katero mesto je dobilo naziv po Benetkah, pa ni v Italiji? Vse to je Kostanjevica na Krki, ki jo zaznamujejo stoletna zgodovina, izjemna slikovitost, dragocena dediščina in pester kulturni utrip. Sprehodili se bomo po mestu na otoku, preverili poletni utrip na reki Krki ter se odpravili do Galerije Božidar Jakac. Mesto nam bosta pomagala odkrivati Andrej Smrekar in Marjan Jerele, posebej pa se bomo spomnili nestorja kostanjeviškega kulturnega utripa, Lada Smrekarja.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.