Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.

*****

V 40 dnevnem potovanju po argentinskih mestih plezalka Natalija Gros raziskuje urbano plezanje po stavbah, viaduktih, mostovih in zidovih.

Pot jo je vodila vse do juga, kjer je na repu Patagonije v bližini dveh znanih magičnih vrhov (Cerro Tore in Fitz Roy), našla osamele balvane, ki so postali njen izziv in inspiracija hkrati.
Na svoji poti ni bila sama, tu so bili lokalni plezalci, katerih oči so govorile njihovo zgodbo. Predstavili so ji pogoje treninga v odmaknjenih mestih, od koder urbano plezanje tudi izvira. Njihova strast po plezanju je dodatno potrdila Natalijino iskanje novih dimenzij, sama pa pravi, da si jih bo za vedno zapomnila kot nepozabne, odprte in nasmejane ljudi. Scenarij in režija Jure Breceljnik.

Naša junaka Bit in Anže v tokratni oddaji pot začenjata v prestolnici "nove" celine. Tam pa ju bolj kot Bela hiša in ostalo kolesje ameriške birokracije navduši nadvse napredna trgovina.
Pot nadaljujeta skozi Vzhodno Virginijo, kjer se jima izpolni ena izmed otroških želja, poleg tega pa si pripravita pravo slovensko kavo - z mogočnim razgledom. Da ju Američani sprejmejo za čisto svoja, si spotoma kupita še pravo pravcato orožje.

Pivo človeka spremlja že več tisoč let. Tudi na Slovenskem ima ta alkoholna pijača iz ječmena dolgo zgodovino, zadnja leta pa so svoj delček dodale številne manjše, družinske pivovarne. Pred desetimi leti sta se varjenja piva lotila tudi Matej in Anita, ki sta v Ajdovščini ustanovila Pivovarno Pelicon. V oddaji smo se odpravili tudi na Kope, kjer je potekalo že 9. Zimsko srečanje obrtnikov in podjetnikov. Letos je bila udeležba rekordna, podjetniki pa so spregovorili tudi o aktualnih poslovnih temah. Med drugim jih skrbijo cene energentov, saj za male poslovne odjemalce letos ni več predvidena regulacija. Vlado pa pozivajo, naj sprejme spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ker povzroča dodatne stroške in birokracijo.

Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.

Pot, ki jo s snemalcem z avtomobilom prevoziva od Ljubljane do Bihaća, ne traja dlje kot tri ure. Migranti, ki se skozi gozdove iz Bihaća odpravijo proti Ljubljani, proti Evropski uniji, porabijo zanjo od 10 do 15 dni hoda. Še huje je, da nekateri cilja sploh ne dosežejo, da po tej poti hodijo v krogu. Mnogi se podajajo nanjo znova in znova – že leta. Pot v svobodo in lepšo prihodnost, o kateri sanjajo mladi migranti, ki so ostali ujeti v Bosni in Hercegovini – večina jih je mlajših od 30 let –, je polna preprek in smrtonosnih pasti. Zato jo imenujejo »game« – igra, tvegana igra. In ta poteka neprenehoma. Na poti jim pretijo divje živali, roparske tolpe, mine, težki vremenski pogoji, ograje iz bodeče žice, srečujejo pa se tudi z nasiljem obmejnih organov, pogosto so jim kršene osnovne človekove pravice. Hasan, Elena, Dželul, Jusuf, družina Ghalandari in še mnogi drugi so nam, s tem ko so nam za trenutek dovolili vstopiti v svoja življenja, odgrnili pogled v usodo migrantov, ujetih v državah na obrobju ali zunaj Evropske unije. Če v »igri« zmagaš, stopiš v nov svet. Z odlagališča ljudi v svet, za katerega ti mladi upajo, da jim bo omogočil dobro življenje. Avtorica: Vanja Kovač.

Zavržna in skrajno kruta trgovina z ljudmi je zelo donosna kriminalna dejavnost in prinaša velike zaslužke – večji so le pri prekupčevanju z mamili in orožjem. Eno izmed središč za nabor sodobnih sužnjev je nigerijsko mesto Benin. Od 90. let prejšnjega stoletja do danes je bilo z nasiljem, izsiljevanjem in vudujem prisiljenih v prostitucijo v evropskih državah na deset tisoče Nigerijk. Na mlade, ki bežijo čez morje v želji po boljšem življenju, pa prežijo tudi libijski trgovci s sužnji.

AT THE ROOT OF SEX TRAFFICKING / Finska / 2019 / Režija: Antti Kuronen

Danes je na svetu približno tri tisoč ljudi, ki veljajo za milijarderje. Tridelna dokumentarna serija predstavi ruske, ameriške in kitajske velebogataše in pojasni njihov vpliv na sodobno družbo.

3. del: Kitajska
Kitajska je z uvedbo tržnega gospodarstva dobila veliko milijarderjev. Zaradi razsipnosti in bahavosti marsikaterega od njih jo imenujejo tudi država blišča. Vendar morajo tudi kitajski tajkuni paziti, da se ne zamerijo partijskemu vodstvu, saj ima lahko to zelo neprijetne posledice. Poleg tega so – zlasti lastniki tehnoloških podjetij – trn v peti Zahoda, ki sumi, da vodstva teh podjetij svoje izdelke in storitve izrabljajo za pridobivanje osebnih podatkov uporabnikov tudi na Zahodu, ne le doma, kjer tehnika in tehnologija teh podjetij omogočata množičen nadzor prebivalcev in odločata o tem, kaj smejo početi.

TYCOONS / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Guy Gilbert

Anton je 15-leten vstopil v frančiškanski red in postal pater Polikarp Brolih. Znan je kot potrpežljiv in odličen spovednik z dolgoletnimi izkušnjami. Kot pravi, se je človeku potrebno posvetiti in spovedovanje je dar pa tudi obveznost. Opiše nam zanimivo dogajanje v okupirani Ljubljani in strah pred komunizmom, ki ga je kot mlad frančiškan občutil. Med vojno je bil bolničar pri domobrancih, po koncu vojne pa je doživel taborišče v Slavoniji ter kljub političnim prevzgojam in raznim šikaniranjem ostal zvest frančiškanskemu redu. Razkrije nam tudi zanimiv dogodek v Unionski dvorani, ki pojasni, zakaj so po vojni dovolili frančiškanom ostati v Ljubljani.