Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
Stres je naš stalni spremljevalec. Če ga ni preveč, nas lahko motivira, če ga je preveč, nas ovira. April je mesec zavedanja o stresu, zato bomo prvi del tokratne oddaje posvetili prav tej temi. V prvem delu oddaje bomo predvsem prepoznavali stres, njegove simptome in posledice. Ne bomo iskali načinov, kako se mu izogniti, ampak se bomo s psihiatrom Kristjanom Nedogom raje vprašali, kako se z njim spoprijeti, kako se okrepiti, da bomo težo stresa lažje prenašali. Spoznali bomo posebne dihalne tehnike, ki nam lahko pri tem pomagajo. Eden od načinov, ki so nam lahko v pomoč pri premagovanju stresa, je tudi prizemljitev. Kaj točno to je, bomo izvedeli v pogovoru s telesnim psihoterapevtom Samom Božičem, ki nam bo predstavil nekaj tehnik prizemljitve, h kateri pripomore tudi bosonogost. V rubriki Ah, ta splet! pa se bomo naučili čiščenja digitalnih odpadkov. Kako se tega lotimo in zakaj je to dobro, nam bo povedala Katja Sreš iz Ekologov brez meja.
Zaradi ljubezni do čokolade se je Lučo Žgank, sicer strojnik in lastnik marketinške agencije, lotil inovacij v svetu čokolade kar v domači kleti. Pred 17 leti je začel s pol kilograma čokolade, lani so je nabavili že 60 ton. Še vedno je najbolj prodajana klasična 100-gramska tablica, s katero so ponudbo tudi začeli. Danes njihove čokoladne umetnine prodajajo po vsem svetu, tudi v Švici, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Umetnost tetoviranja je v zadnjem desetletju zelo napredovala. Tetovaže so umetniške slike v barvah in odtenkih in pripovedujejo svojo zgodbo. V tem svetu je tudi Ina Lutarič, ki si je ime ustvarila na številnih konvencijah po Evropi. Tako je nedavno v Trstu med 150 umetniki zasedla prvo mesto v kategoriji best of show.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
KO PONAGAJA APRILSKO MUHASTO VREME Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni. APRILSKI VRT V BELEM Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca. PREPLET VRBOVIH VEJ Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita. TRAJNI SEZONSKI NASAD Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele. navrtu@rtvslo.si
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Kri ni voda. Vedeti, kdo smo in od kod prihajamo, je verjetno želja, če ne celo potreba vseh nas. Kdo so moji predniki, komu sem podoben … – proučevanje družinskih korenin izhaja iz želje po razumevanju lastne identitete in potrebe po pripadnosti. Kako pomembno je poznavanje družinskih korenin, se bomo v studiu pogovarjali z dr. Christianom Gostečnikom, psihologom ter družinskim in zakonskim terapevtom. Svoje izkušnje iskanja družinskih korenin bosta razkrili Nada in Kaja, ki sta bili posvojeni kot dojenčici. O tem, kako so korenine pomembne za Slovence, ki živijo zunaj meja naše države, in kako jih s kulturo, petjem, plesom in kulinariko ohranjajo v Argentini, ZDA in Braziliji, nam bodo zaupali pripadniki treh različnih generacij. Spoznali bomo tudi družinsko drevo nekdaj ugledne in pomembne plemiške rodbine Lazarini. Kako se korenine lahko razrastejo v razvejena družinska drevesa, bomo spoznali v pogovoru s Petrom Hawlinom, rodoslovcem in soustanoviteljem Slovenskega rodoslovnega društva. V rubriki Ah, ta splet! pa boste dobili nasvete, kako sami izdelati družinsko drevo.
Udobje in prestiž na najnovejših in najsodobnejših turističnih križarkah na svetu sta tudi plod sevniškega podjetja, ki ga je leta 2002 ustanovil Igor Arh. Tako nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva iz leta 1932, v posel pa že vstopata tudi sinova. V podjetju je 30 zaposlenih, tretjina je visokokvalificiranih strokovnjakov v razvojnem oddelku. Želijo se še bolj utrditi na mednarodnih trgih pomorske industrije. Dijaki Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana morajo vedeti vse o pravilnem razvrščanju izdelkov na police, označevanju cen in podobnem. Trgovci so vse bolj strokovnjaki prodajnega procesa in prevzemajo vlogo svetovalca. V trgovinski dejavnosti je pri nas zaposlenih več kot sto tisoč oseb, prodajalcev pa še vedno primanjkuje.
Oddajo začenjamo z razlago, zakaj nam v prostorih, kjer biva več živali ravno ne diši, živalim pa. Opozorili bomo na to, da se kače prebujajo in zakaj jih pustimo pri miru, spoznali boste neskončno simpatičen Zavod za pomoč živalim in ljudem srečne tačke in za konec dobili nekaj nasvetov, kako poskrbeti za ježke. ozivalih@rtvslo.si
VLOŽENI CVETOVI MAGNOLIJE Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk. KROMPIR Z mislimi smo morda že pri pečenem mladem krompirčku, a vseeno ne hitimo s sajenjem na prosto. Gomolje posadimo, ko so tla ogreta na vsaj 8 stopinj Celzija in je malo možnosti za aprilske ohladitve. Tako je manj verjetno, da se razvijejo bolezni in škodljivci. ZELENJAVNI VRT Z VANESOM HUSIĆEM Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt. SPOMLADANSKI NASAD Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe. GORENJSKI NAGELJ Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police. navrtu@rtvslo.si
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Neveljaven email naslov