Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Sodobni človek kar 90 % časa preživi stran od narave. A človek je njen del in jo potrebuje, pa če se tega zaveda ali ne. Zato vas bomo s tokratnimi gosti v oddaji skušali spodbuditi, da več časa preživite v naravi. Najprej nam bo dr. Luka Kristanc, zdravnik družinske medicine, biolog ter fito- in ekoterapevt, razložil, zakaj človek naravo potrebuje za duševno, čustveno in telesno blaginjo. Že sprehod skozi mestni gozd je prava gozdna kopel – besedno zvezo so skovali Japonci, ki so med prvimi v gozdu videli tudi možnost terapije. Gre za preživljanje časa v naravi, v gozdu, kjer uporabljamo vse svoje čute, predvsem tiste, ki smo jih v mestnem okolju zanemarili. Dr. Kristanc bo predstavil še blagodejne učinke eko- in fitoterapije. V naravi najdemo tudi kakovostno in zdravo hrano, ki si jo lahko prenesemo na krožnik; več o njej nam bosta zaupala biologinja in dr. biokemije Katja Rebolj ter biolog, strokovnjak za zelišča in ekološko pridelavo hrane, dr. Janko Rode. Kako lahko tudi sami opozarjamo na invazivne tujerodne vrste rastlin, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost gozdov, pa nam bosta v rubriki Ah, ta splet! pojasnila voditeljica Nina Cijan in Simon Zidar z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki bo predstavil aplikacijo Invazivke.
Gaj Čuk se je preizkušal v vrtnarstvu in gradbeništvu, potem pa je izziv našel v kovanju. Kovaško znanje je pridobival pri mojstrih iz Italije in Slovenije ter nato s podporo družine stopil na samostojno pot. Z veliko vztrajnosti mu je uspelo pridobiti prostore nekdanje rudarske kovačije. Zdaj uspešno izdeluje vse od ograj, vrat do nožev in srednjeveških rekvizitov. Pri delu pa združuje kovaško in usnjarsko znanje, ki ga prepleta z novo tehnologijo. V Šenčurju na Gorenjskem pa smo spoznavali poklic čistilca. V podjetju Prosen com, v katerem imajo 80 zaposlenih, poudarjajo, da je delo vse zahtevnejše in čedalje bolj specializirano. Kljub sodobni tehniki in robotizaciji pa je človeška roka še vedno nepogrešljiva pri čiščenju in higieni.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Prve izkušnje na področju avtomatizacije je majhna ekipa pridobivala pri razvoju strojev za lesno obdelavo. Leta 2001 so bili med 300 najhitreje rastočimi malimi podjetji v Sloveniji, danes pa se ne ustrašijo še tako zahtevne naloge. Večina projektov je razvojno naravnanih, 80 % naročil je za slovenski trg, preostanek pa za tujino, za različne države po svetu. Prav tujina jim ponuja nove možnosti za prihodnjo rast. Veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti in znanja pa zahteva izdelovanje orgelskih piščali. Eden redkih mojstrov je Srečko Narat iz Rogaške Slatine, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Delo terja veliko natančnost. Večina naročnikov je iz tujine.
Na sprehodu ob Ptujskem jezeru smo srečali kačo kobranko. Družili smo se z učenci Živalovarstvenega krožka na OŠ Ormož prav na dan, ko so jih obiskali pisateljica Nuša Jezeršek in začasna skrbnica psov Vida Šinkovec s psičko Milo. Opozarjamo na solarni dermatitis, ki so mu podvržene predvsem bele mačke. Predstavljamo zgodbo rešene malamutke Gale, ki je v novem domu v družbi dveh mačakov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
LINDINE PERUNIKE IN OSKRBA Narava je ustvarila okoli 300 vrst perunik. Uvrščajo jih v šest podrodov. Večini so najbolj poznane bradate perunike. Ob lepoti pa niso občutljive za žgoče sonce, saj zahtevajo suhe, vroče razmere. Gospa Linda, ki jih ima več kot 70 sort, predstavi njihovo nego. DOBRI SOSEDI PLODOVK Po ledenih možeh, Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, v sredini maja, pa ko jih 'zalije' še Zofka, bi že lahko sadili plodovke na prosto. Jernej Mazej je posebnim paradižnikom v novi visoki gredi za sosede namenil – 'dobre sosede'! Med njimi baziliko, kolerabico ... OZELENJEN NADSTREŠEK Nadstrešek pred hišo, ki sicer ščiti drva, je Sebastjan Lipar začel ozelenjevati lani. Ob homuljicah in netreskih so mu ljubi tudi mahovi. Tokrat bo z njimi prekril preostanek strehe. Skupno bo na njej štiri metre krat pol metra širok pas že preizkušenih rastlin. navrtu@rtvslo.si
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Staranje je del življenja, ki samo po sebi ne pomeni nič slabega. Težave staranja niso gube in celo bolezni ne, temveč negativne konotacije, ki mu jih kot družba pripisujemo. Intenzivno pa o staranju in starosti razmišljajo znanstveniki. Kaj je staranje? Zakaj in kako se staramo? Se vsi staramo enako hitro? O biologiji staranja se bomo pogovarjali z znanstvenico in raziskovalko prof. dr. Tamaro Lah Turnšek. Časa ne moremo ustaviti, lahko pa popravimo nekatere sledi, ki jih ta pušča na našem obrazu in telesu. V želji, da bi ugajali idealom lepote današnjega digitaliziranega in globaliziranega sveta, se čedalje več posameznikov in posameznic odloča za estetske posege, zato smo se odpravili na obisk k plastičnemu kirurgu dr. Urošu Ahčanu. Svoj pogled na staranje so z nami delile tudi igralka Zvezdana Mlakar, fotografinja za ženske Martina Zaletel in fotomodel Ineza Sotler. Nina Cijan nam bo v rubriki Ah, ta splet! s Tinetom Lisjakom predstavila, kako si s sodobno tehnologijo na fotografijah lahko ustvarimo boljši in mlajši videz. O socialnih, psiholoških in kulturnih vidikih starosti pa bosta spregovorila sociologa dveh generacij, dr. Maca Jogan in dr. Otto Gerdina.
Hotel, kolesarski park, plezalni steni, lokostrelski poligon, smučišče z novo štirisedežnico, vse to združuje družinsko podjetje, v katerem se nikoli niso ustavili pred novimi izzivi. Zgodbo sta pred 25 leti začela zakonca Juhart, gostinstvu sicer zapisana že od mladih nog. Danes posle vodi mlajša generacija, ki smelo zre v prihodnost. Želijo povečati prihodke v poletni sezoni, saj jim zima v zadnjih letih ni naklonjena. S sodobno opremljenimi učilnicami za izobraževanje inštalaterjev strojnih inštalacij pa se lahko pohvalijo v Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Čeprav gre za deficitarni poklic, je v program v vseh letnikih vpisanih samo 23 dijakov. Vsak dijak ima po šolanju zagotovljeno službo. Kako delo poteka v praksi, pa smo spoznavali v podjetju ELIN E.
Odpravili smo se na Goričko in preverili, koliko gnezd so to pomlad zasedle štorklje. Predstavljamo trinogo psičko, ki ob razumevajoči skrbnici Urši Drofenik, živi popolnoma običajno, živahno življenje. Urša pa pomaga do izpustitve v naravo, preživeti tudi majhni kuni. Predstavljamo zeleno žolno. Spoznali smo srčnega varuha mačk. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PRENOVA KOMPOSTNIKA Za vrtove je doma pridelan kompost poceni, a neprecenljivo gnojilo. Rastline oskrbi s hranili, izboljšuje strukturo tal. V tla ga vkopljemo ob prekopavanju jeseni ali spomladi, okoli posevkov ga posujemo kot zastirko. Zakonca iz Črete pa kompostnik prenavljata. Z GAIO NA OBISKU: MATEJINO JAGODIČJE S klubom Gaia smo bili na Gorenjskem, pri Mateji Reš z Vrta okusov. Njen nasad jagodičja je v razcvetu, nedavno pa ga je poškodovala sodra. Z Davorinom Gamserjem, prav tako strokovnjakom za jagodičevje, sta se posvetovala o negi malin, ribeza, aronije ... V POMLAD S SNEŽNO KEPO Še dandanes ima marsikdo na vrtu posajeno očarljivo grmovnico, z njenih vej pa visijo – snežne kepe! Res je, da so njeni 3- do 5-krpi listi opaznejši jeseni, ko se obarvajo rahlo rdečkasto, a kremasta kobulasta socvetja zdaj ukradejo veliko pozornosti. Tudi tokrat je na voljo kar nekaj nagrad v kar treh nagradnih igrah. Več o sodelovanju pa v petek, 3. maja, ob 17.20 na TVS1.
Neveljaven email naslov