Vlada je prek Twitterja sporočila, da je sprejela predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo. S predlogom se ščiti družba sistemskega pomena pred izčrpavanjem večinskega lastnika, ki je v insolvenčnem postopku, so pojasnili na vladi.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na novinarski konferenci pojasnil, da bo zakon veljal za gospodarske družbe sistemskega pomena. "Veljal bo za podjetja, ki v Sloveniji zaposlujejo vsaj 6.000 ljudi in imajo več kot milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje," je povedal.

Če bo večinski lastnik takšnega podjetja v insolvenčnem postopku, bo lahko vlada sodišču predlagala imenovanje začasnega izrednega člana uprave. Ta bi bil pristojen le za posle, ki so povezani z večinskim lastnikom, in ne bi imel pristojnosti pri vodenju rednih poslov. Tako po ministrovih tudi ne bi kršili zasebne gospodarske pobude.

Ramljak: Argokor ni izčrpaval Mercatorja
"Pozdravljam odločitev slovenske vlade o imenovanju pooblaščenca, ki bo spremljal, kako deluje uprava Mercatorja in kakšne so transakcije med Mercatorjem in skupino Agrokor," je po prvi seji začasnega upniškega odbora koncerna Agrokor v Zagrebu novinarjem dejal Ante Ramljak in hkrati poudaril, da je v stiku z novo upravo Mercatorja, ki je potrdila, da Agrokor ni z ničemer izčrpaval največjega slovenskega trgovca.

Ramlak je ob tem dejal še, da se ne bo udeležil petkove seje nadzornikov Mercatorja. Po neuradnih informacijah bosta na sejo iz Zagreba v Ljubljano prišla hrvaška člana nadzornega sveta Damir Kuštrak in Ivica Mudrinić.

Ramljak je po seji dejal še, da so podpisali pogodbo s štirimi bankami, ki bo Agrokorju prinesla 80 milijonov evrov svežih posojil po 4,97-odstotni obrestni meri, kar je občutno bolj ugodno od nekaterih prejšnjih posojil. Svež denar bo namenjen poplačevanju dobaviteljev vseh članic skupine, predvsem pa tistih, ki so zato, ker Agrokor ni izpolnjeval svojih obveznosti več mesecev, zapadle v finančne težave. V torek bo vodstvo koncerna nadaljevalo pogajanja z upnicami o novih posojilih, pričakovati je tudi pogovore z največjo upnico, rusko Sberbanko.

Prgišče družb ustreza določbam
Na vprašanje, koga bo vlada imenovala na to mesto, je Počivalšek odgovoril, da bodo v obdobju do uveljavitve zakona "predlagali za to strokovno usposobljenega človeka". Pravi, da bodo morale biti kvalifikacije izbranega enake tistim, ki so sicer potrebne za opravljanje funkcije člana uprave.

Pogoje za družbo sistemskega pomena, ki bi jo država zaščitila po zakonu, izpolnjujeta Mercator in Gorenje, pri čemer ima Gorenje razpršeno lastniško strukturo, tako da nobeden od lastnikov ne presega 50 odstotkov.

Predlog zakona bo v DZ poslan za obravnavo po nujnem postopku. Vlada bo lahko zakon aktivirala kadar koli po njegovi uveljavitvi, je še povedal minister.

Dobavitelji imajo svoj odbor za Agrokor
Tako so se po poročanju STA-ja dobavitelji Agrokorju pogovarjali o razmerah, ki so nastale v kmetijski in živilski panogi po uvedbi izredne uprave v Agrokorju. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je dejal, da za zdaj ni informacij o težavah slovenskih dobaviteljev zaradi Mercatorja, druga zgodba pa je Agrokor. Pri tem je Hribar Milič izpostavil, da v poslovanje Agrokorja in Mercatorja ni vpeta le agroživilska industrija, temveč med drugim tudi kemična in lesna industrija ter proizvodnja plastike in logistika.

Če se bo vlada lotila reševanja Mercatorja s posebnim zakonom, mora biti pripravljen tako, da ne bo očitkov o neskladju z ustavo, kot se dogaja na Hrvaškem, je opozoril Hribar Milič in dodal, da se bodo dobavitelji morali sprijazniti, da terjatev ne bodo dobili poplačanih v celoti.

Slovenski živilci so na sestanku sprejeli tudi nekaj sklepov. S prvim od vlade zahtevajo, da takoj izpelje učinkovite ukrepe za zaščito Mercatorja ter posledično dobavitelje in delovna mesta. Ustanovili so tudi dva odbora. En je odbor slovenskih upnikov, ki prodajajo sistemu Agrokor, med vidnejšimi upniki so Celjske mesnine, skupina Panvita, Pivka perutninarstvo in Perutnina Ptuj. Drugi bo namenjen komunikaciji z Mercatorjem.
Oceno izpostavljenosti slednjih bodo skušali dobiti v enem tednu, Hribar Milič pa je pojasnil, da po trenutnih ocenah samo izpostavljenost Mercatorju znaša okoli 500 milijonov evrov, še piše STA.
.

.
Precej terjatev do Agrokorja
Največji delež hrane in pijače slovenski dobavitelji prodajo prav Mercatorju, večina posluje tudi s trgovsko mrežo Konzum. Še posebej pa so finančne težave Agrokorja prizadele podjetja mesnopredelovalne industrije, ki je najmočnejši živilski sektor v Sloveniji, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

"Ugotovili bomo, koliko je skupni dolg in kako bomo ravnali naprej. Naša želja je, da bomo delovali v smeri, da bomo slovenski dobavitelji obravnavani enako kot hrvaški dobavitelji, ki dostavljajo v Konzum," je svoja pričakovanja pred sestankom dobaviteljev pojasnil Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.

Med dobavitelji Konzuma je tudi Skupina Pivka, ki prodaja ribje konzerve in piščančje meso. Težave z neplačevanjem blaga so nekaj časa reševali s kompenzacijo. Po besedah direktorja Janeza Rebca imajo kar nekaj neporavnanih terjatev: "Mi imamo trenutno zapadlih čez 500.000 evrov, nekaj še nezapadlih, tako da smo kar nekaj udeleženi v tem."

Slovenski dobavitelji se bojijo, da bo pri prestrukturiranju Agrokorja zmanjkalo denarja za poplačilo vseh upnikov. Pri reševanju vprašanja poplačil si zato želijo vso podporo države, je še poročala Drolčeva.

Agrokor je dobil tudi 80 milijonov evrov posojila za poravnavo dolgov, je poročala TV Slovenija. Denar naj bi najprej, že danes, dobili najmanjši in najbolj ogroženi dobavitelji z blokiranimi računi, zaposlenim pa bodo izplačali tudi plače. Denar naj bi dobili iz tekočega poslovanja Konzuma.