Slovenija

Poudarki

  • Pri pogajanjih o panožni kolektivni pogodbi se predstavniki delodajalcev sklicujejo na neurejenost koncesij za javni prevoz potnikov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.3 od 7 glasov Ocenite to novico!
Avtobus, Maribor
Panožna kolektivna pogodba opredeljuje čas, ki ga voznik preživi na čakanju med relacijami kot čas razpoložljivosti, ki je lahko ovrednoten kot tretjina polnega delovnega časa. Foto: BoBo
Avtobus
Naši sogovorniki so enotni, da je sprememba panožne kolektivne pogodbe nujna, a se delodajalci pri tem vselej sklicujejo na neurejene koncesije za opravljanje javnih prevozov. Foto: BoBo
Planica, promet, parkirišče
V Sindikatu delavcev prometa in zvez poudarjajo, da so bili v času sklenitve kolektivne pogodbe pogoji za voznike avtobusov bistveno boljši. Foto: BoBo

Dodaj v

"Izvirni greh" slabega položaja voznikov avtobusov tudi po stavki ostaja nespremenjen

Sindikati želijo spremembo panožne kolektivne pogodbe
21. september 2017 ob 11:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav so si vozniki avtobusov v skupini Arriva Slovenija izpogajali boljše pogoje, pa jedro slabega položaja voznikov predstavlja panožna kolektivna pogodba, zaradi katere so delavci v službi zgolj za polni delovnik več kot 220 ur na mesec. Odprto vprašanje ostaja pripravljenost predstavnikov delodajalcev na spremembo panožne kolektivne pogodbe.

Nedavna stavka voznikov avtobusov v skupini Arriva Slovenija se je končala s stavkovnim sporazumom, ki sta ga z družbo podpisala Sindikat voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) in konference KNSS – Neodvisnost, predstavlja pa le korak k izboljšanju razmer za voznike avtobusov, saj ključna težava ostaja panožna kolektivna pogodba. Ta namreč opredeljuje čas razpoložljivosti, ki po oceni Damjana Volfa iz SVAS-a pomeni izvirni greh težav, s katerimi se srečujejo vozniki avtobusov.

Po kolektivni pogodbi je čas razpoložljivosti lahko ovrednoten kot tretjina delovne ure. V praksi to pomeni, da je vozniku, ki vozi na dve uri dolgi relaciji in na postajališču štiri ure čaka na naslednjo vožnjo med osemurnim delovnikom, priznanih le pet ur in ena tretjina. Tako prenekateri vozniki avtobusov v službi preživijo 220 ur ali več mesečno zgolj za izpolnitev obveznih delovnih ur za polni delovni čas.

Ob sklenitvi pogodbe je bilo več drugih ugodnosti
Trenutno veljavna panožna kolektivna pogodba je bila sklenjena leta 2006, od takrat pa se njena veljavnost podaljšuje. Na strani delodajalcev sta pogodbo lani z aneksom podaljšala Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije, na strani delojemalcev pa Sindikat delavcev prometa in zvez.

Predstavnik sindikata Emil Prohan ob tem poudarja, da je bila prvotna pogodba sklenjena v letih 2006, ko so bile razmere za voznike avtobusov bistveno drugačne od današnjih, "predvsem so bile druge stvari drugače plačane, kot so danes." Od leta 2006 se je z evropsko uredbo 561, ki je opredelila delovni čas in čas razpoložljivosti, to ravnovesje, tako Prohan, porušilo.

Zaradi ene vožnje med mobilne delavce?
"Ta čas razpoložljivosti je bil opredeljen v vseh dosedanjih kolektivnih pogodbah, se je pa v tem času efektivni čas začel drugače vrednotiti. Vozniki so prej dobili plačano službo za vse občasne prevoze, ne glede na dolžino, in je s tem kompenziral ure, zdaj pa se plačuje le efektivni čas vožnje," razlaga Prohan in dodaja, da je k poslabšanju položaja voznikov prispevalo tudi zmanjševanje dopustov in ukinitev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Težava je tudi v interpretaciji zakonodaje, za voznike, ki opravljajo prevoze, daljše od 50 kilometrov, se namreč uporabljajo določbe zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev (ZDCOPMD), za preostale prevoze pa določbe zakona o delovnih razmerjih (ZDR). V praksi delodajalci zato delavce, ki vozijo krajše redne linije, pošljejo na eno daljšo relacijo in jih potem obravnavajo kot mobilne delavce. Vendar predsednik konfederacije sindikatov KS 90 Peter Majcen opozarja, da taka obravnava ni ustrezna.

Pogodba veljavna do konca leta
"Mi smo zaprosili za pravno mnenje inštitut za delo pri ljubljanski pravni fakulteti, odgovorili pa so nam, da bi se za voznike, ki redno vozijo na linijah, krajših od 50 kilometrov, morale uporabljati določbe ZDR, določbe ZDCOPMD pa zgolj za obdobje daljšega prevoza, če ga tak voznik opravi recimo ob koncu tedna." Majcen ob tem dodaja, da bi bili vozniki avtobusov, če bi jih zaradi občasnih voženj opredelili kot mobilne delavce, v diskriminatornem položaju glede na preostale delavce. "Ni logično, da se čas čakanja na končni postaji vrednoti manj kot delovna ura. Ta človek je namreč v službi, ne na počitku."

Panožna kolektivna pogodba je sicer v veljavi do konca letošnjega leta, naši sogovorniki pa so deljenega mnenja glede morebitnega podaljšanja. Volf poudarja, da je trenutna kolektivna pogodba spisana tako v korist delodajalcev, da bi bilo za voznike bolje, da je sploh ne bi bilo. Prohan je bolj zadržan: "Tudi slaba kolektivna pogodba predstavlja vsaj nekaj, na kar se delavci lahko oprejo. Brez kolektivne pogodbe pa lahko tvegamo podobno, kot se je zgodilo na področju tovornega prometa in špedicijskih dejavnosti, ki so ostali leta 2001 brez kolektivne pogodbe, zdaj pa dela vsak, kakor se sam znajde," poudarja Prohan in dodaja, da je panožna kolektivna pogodba tudi temelj za kolektivno pogodbo v podjetju.

Sklicevanje na konkurenčnost in neurejene koncesije
Naši sogovorniki so enotni, da je sprememba panožne kolektivne pogodbe nujna. Prohan ob tem ocenjuje, da bi poleg višje osnovne plače in enakovrednega vrednotenja časa razpoložljivosti ter efektivnega delovnega časa, bilo treba tudi celotno pogodbo posodobiti, saj je na nekaterih mestih zastarela. Majcen in Volf poudarjata, da se je težava s trenutno kolektivno pogodbo pokazala tudi pri nedavni stavki v skupini Arriva Slovenija, saj delodajalec pri tovrstnih pogajanjih vztraja, da ne želi ogroziti svojega konkurenčnega položaja glede na preostale družbe.

Odprto vprašanje ostaja, ali bodo delodajalci pripravljeni pristopiti k pogajanjem o novi panožni kolektivni pogodbi in ali bodo privolili v enakovredno vrednotenje delovnega časa in časa razpoložljivosti. Majcen ob tem opominja, da so v preteklosti že imeli negativne izkušnje z dogovori. "Ko smo leta 2010 stavkali, smo dosegli dogovor, da se postanek na končni postaji, če je krajši od 15 minut, obravnava kot del delovnega časa, pa so nato v družbi spremenili vozne rede tako, da so bili postanki na postaji dolgi 16 minut in so tako postali ovrednoteni kot čas razpoložljivosti."

Prohan poudarja, da se delodajalci pri pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah vselej sklicujejo na neurejenost koncesij. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za promet, je že pred leti napovedalo ureditev koncesijskih razmerij, ki se zdaj podaljšujejo brez javnega razpisa, a tega še ni storilo. Negotov položaj koncesij je bil že v preteklosti argument za zadržke pri pogajanjih o kolektivni pogodbi, ki se že dobro desetletje nespremenjena zgolj podaljšuje. Predstavniki delavcev so se zato že pogovarjali tudi o možnostih stavke na ravni celotne panoge.

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
Lintver
# 21.09.2017 ob 11:29
"Na strani delodajalcev so pogodbo lani z aneksom podaljšali na strani delodajalcev Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije, na strani delojemalcev pa Sindikat delavcev prometa in zvez."

To ni normalno, kakšno kolektivno pogodbo so spisali. Če šofer čaka, pač ni kriv sam. Takšna je narava dela. Nobeno delovno mesto na svetu ne zahteva 100% efektivnost ves čas. Tudi delavec čaka pri stroju, da naštanca nov kos. Pa kirurg tud čaka med operacijami. Pa tud v Gospodarski zbornici in Združenju delodajalcev sigurno noben ne dela brez pavze...
joacquin
# 21.09.2017 ob 11:56
"Ko smo leta 2010 stavkali, smo dosegli dogovor, da se postanek na končni postaji, če je krajši od 15 minut, obravnava kot del delovnega časa, pa so nato v družbi spremenili vozne rede tako, da so bili postanki na postaji dolgi 16 minut in so tako postali ovrednoteni kot čas razpoložljivosti."

Pa dobro, kaj je tako težko napisat dikcijo, ki bo izkoriščevalskim delodajalcem onemogočila lopovščino? V novi pogodbi naj bo dikcija: "Vsak postanek se šteje kot za delo in je plačan 100 %".
Ne tretjino, ne 16 minut in podobne bedarije, ki ogrožajo vse potnike.
gejzir
# 21.09.2017 ob 11:35
Kako to, da vlada ne opozori na ta problem in da se ne postavi na stran delavcev?!

Prav tako ta vlada zavrača podane predloge, da naj se vsi dodatki (za sobotno delo, za delovno dobo itd.) ne vštevajo v neto plačo.

Ta vlada nadaljuje z zaposlovanjem čistilk in varnostnikov prek čistilnih oz. varnostnih servisov, namesto da bi odredila, da jih morajo državni organi zaposlovati neposredno.

Ko brezposelni ne šmerglajo Revoza, ki bi jih imel za izključno nočno delo na minimalcu, zaposlene pa ne pri sebi, ampak pri agenciji, jih vlada označuje za lene.

Ta vlada je - z eno besedo - protidelavska.
boro007
# 21.09.2017 ob 11:30
jedro slabega položaja voznikov predstavlja panožna kolektivna pogodba, zaradi katere so delavci v službi zgolj za polni delovnik več kot 220 ur na mesec

Ogrožanje zdravja delavcev... In s tem seveda glede na panogo tudi potnikov v njihovih avtobusih... Če pride do nesreče (kar upam da ne, a izzivajo srečo), upam da potnikom uspe iztožit
čim več. Da si bodo tile lastniki odprli oči, kaj zares počnejo s tem...
mmeeddoo
# 21.09.2017 ob 15:37
"Po kolektivni pogodbi je čas razpoložljivosti lahko ovrednoten kot tretjina delovne ure."

Kakšno K sprenevedanje?! To je samo zato, ker država dopušča debato pravnikov in lastnikov, kaj oni bi plačali in kaj ne. To, da delavec ne preživi meseca s plačo, pa sploh nihče ne opazi - to je popolnoma neumestno, ko se ugotavlja kaj vse ni potrebno plačat delodajalcu.

Nekaj povsem drugega bi bilo, če bi voznik zaradi samo delno priznanih ur, dobil "le" 1.500 bruto plače.
Človek je prišel v službo. To, da lastnik ali komercialist ne zna drugače unovčiti in plačati njegovega časa, ni problem delavca.
Verjamem pa, da so dobički višji, če avtobus ne dela kilometrov, špara nafto, delavec je pa "duplo ništa" plačan,
Rosimario
# 21.09.2017 ob 16:07
Tako je to v novodobnih ,,švicah''.Vse plače na minimalca.Najbolj se išće varilce,voznike,zidarje,..Plača?Minimal
na.Nevarnost poškodb ali bolezni?Maksimalno!Regres in ostali bonusi?Kaj je že to?
Smeško
# 21.09.2017 ob 16:47
V Nemčiji znaša bruto urna postavka šoferja avtobusa pri Deutsche Bahnu, lastniku Arrive, 12 €. Slovenskim šoferjem DB noče plačat niti 7 €. Še en dokaz, da smo Banana Republik.

https://www.glassdoor.com/Salary/Deutsch
e-Bahn-Germany-Salaries-EI_IE10689.0,13_IL.14,21_IN96.htm
bilzerian
# 21.09.2017 ob 16:00
glede na to, da ni stavkala niti četrtina voznikov, me ne čudi, da se plače ne bodo bistveno dvignile.
sicer pa je vsepovsod po sloveniji, v vseh panogah enako. vsi so (upravičeno) nezadovoljni s plačami, ko bi si bilo treba izboriti višje plače, ali boljše pogoje dela, pa stisnejo rep med noge, sklonijo glavo in so lepo tiho.
zato pa ponekod v industrijskih obratih še vedno vladajo razmere, kot pred 60 leti.

kot je rekel en slovenski pisatelj: narod si bo pisal sodbo sam.
Dr. Kumrovec
# 21.09.2017 ob 14:07
Sramota! Kje je država se človek vpraša? Zakaj dovoli takšno stanje??? Bogataši si gradijo vile, pošteni človek pa je vse bolj na robu preživetja. Zakaj se politiki ne borijo za malega človeka????
lnemec
# 21.09.2017 ob 16:57
Ne vem kdaj boste enkrat dojeli. Cilj našega sistema je z čim manjšimi stroški ustvarjat ne normalne dibičke. Zato smo tam kjer smo! Ko bomo Slo ovčke enkrat dojeli, in rekli zdaj je pa DOVOLJ TEGA SRANJA, mi verjemite, da se bo v sekundi spremenilo in to v naš plus! A se bo? Mislim, da nikoli!
Mirko Tipka
# 21.09.2017 ob 12:35
zamenjati ljudi v Sindikatu delavcev prometa in zvez.
bilzerian
# 21.09.2017 ob 19:08
@ mikic007

seveda je utopija pričakovati, da bo tujec dal avtomatsko višje plače, lahko pa dajo plače, ki niso izkoriščevalske. in dokler obstajajo taki, kot si ti, ki se strinjajo z mizernimi plačami in izkoriščanjem delavcev, pri nas ne bo bolje, kot je
Mirko Tipka
# 21.09.2017 ob 12:39
... v primeru, da sem jaz voznik, bi pač vozil tistih 15 ali 16 minut... 2 metra naprej in 2 metra nazaj po avtobusnem postajališču.. Nogo bi imel skoz na gasu, da bi se iz avtobusa kadilo, ter bi upal, da bom porabil za "postanek" več bencina, kot ga porabim za samo vožnjo. V primeru, da bi bilo komu slabo, bi mu ponudil služben telefon, naj pokliče šefa...
kapljač
# 22.09.2017 ob 10:08
Če preutrujen voznik povzroči nesrečo je treba zapret tudi njegovega delodajalca. Oziroma nadzornega,
Ta bi moral imeti nadzor nad dogajanjem v podjetju preden se zgodi nesreča. ( Ko se zgodi nesreča in so žrtve , časa nazaj več ne moreš zavrteti. Je potrebno prej zagotovit varnost)

In šofer , kadar je preutrujen, bi moral zavrniti nadaljevanje vožnje. ( Je drugače sokriv. In če mu reče delodajalec naj na glavo skoči z nebotičnika ali bo tudi res skočil? No vidite, ni izgovorov. )

In policija bi se voznikom avtobusov morala "obesit za noge", dokler se stanje v njihovi branši ne bo poboljšalo na zadovoljiv nivo. (Pa enkrat zaplenit avtobus, pa voznika v pridržanje za mesec dni, pa delodajalca tudi . )
Kk hitro bi se v vnesla disciplina in kultura odnosa v javnem prometu.
Konc pika.

"Ker tud cagav dec , pri babnci nikol ne bo spal. " Tako je tudi pri vsem, če smo cagavi v odnosu do družbe, nam bo šlo vse narobe.
Juhu
# 21.09.2017 ob 21:01
Slovenska vlada je na strani kapitala, če ga nimate vas samo tlači.
+hellbastard+
# 21.09.2017 ob 19:51
Trajanje nadurnega dela
Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur.
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
bilzerian
# 21.09.2017 ob 16:11
sicer pa v mariboru počasi že zmanjkuje delavcev v kovinarstvu, pa tudi informatikov.
vsak raje gre v avstrijo delat, kot da bi životaril z miloščino, ki jo dobi pri nas.
ko pride magna, ba bo pomanjkanje delavcev še večje. zato pa je bila taka gonja proti njej.
obid83
# 21.09.2017 ob 15:08
Če me spomin ne vara je učitelj efekttivno v razredu 45 min, ostalo pa po zbornicah. Plačan je pa celo uro. Aja oni se efektivno pripravljajo na naslednjo uro, sej res.
mikic007
# 21.09.2017 ob 17:58
@smesko

Primerjaš neprimerljivo. Vse plače si v Nemčiji višje, tudi storitve so večinoma dražje. Zaradi večje mase sicer ne sorazmerno s plačami, so pa. Ko bomo dvignili bdp, bodo pa tudi vozniki in vsi ostali bolje plačani. Po komentarjih sodeč folk pričakuje, da tuji lastnik vstopi na naš trg z namenom, da dvigne plače. Od kod takšne ideje?
mikic007
# 21.09.2017 ob 13:50
Dajte še povedat, kakšne bajne dobičke kujejo v prevozništvu. Takšne, da je pol firm v stečaju.. Da pa direktor ne bo imel bajne plače pa je utopija, takšne firme potem niti ne bo. Lahko pa vsi plačujemo dražje prevoze, se vozimo samo med 6 in 20,pa bodo imeli vozniki precej lepše in bolje plačano delo. Do takrat pa se bo izkoriščalo.
Kazalo