Skrajneži naj bi usmrtili najmanj tisoč ljudi. Foto: EPA
Skrajneži naj bi usmrtili najmanj tisoč ljudi. Foto: EPA
V Iraku je veliko prostovoljcev izrazilo pripravljenost za boj s sunitskimi uporniki. Foto: EPA
ZDA so v Perzijski zaliv poslale letalonosilko. Ameriških vojakov Obama ne bo poslal, zagotavlja. Foto: EPA
Sunitski borci nadzorujejo že več pomembnih iraških mest. Foto: EPA

Pripadniki skrajne islamske skupine Islamska država Iraka in Levante (ISIS) so izgubili nekaj mest, ki so jih osvojili v zadnjih dneh, še vedno nadzorujejo Mosul in Tikrit. Vladne sile se sicer zbirajo v mestu Samara, kjer naj bi se pripravljale na protiofenzivo. V Al Mutasimu južno od Samare so vojaki napadli upornike in jih pregnali v puščavo.

Iraška vojska je prevzela nadzor na mestecem Išak, da bi zavarovala cesto, ki Bagdad povezuje s Tikritom in Mosulom. Po osvoboditvi so v kraju našli trupla 12 policistov. V enem izmed spopadov v mestu Džalaula je vladni helikopter ubil sedem kurdskih borcev, ki se borijo proti sunitskim upornikom in so zasedli položaje, ki so jih zapustili uporniški borci. Iz vlade so že sporočili, da je bil ta napad napaka.

V mestu Tal Afar zahodno od Mosula so iraške sile ob pomoči plemenskih borcev odbile napad upornikov. V spopadu naj bi sicer umrlo deset civilistov. Iraški premier Nuri Al Maliki je sporočil, da so vladne sile v 24 urah ubile 279 skrajnežev.

Uporniki ločili zajete vojake
ISIS je medtem na spletu objavil fotografije, na katerih je videti njegove borce z zajetimi iraškimi vojaki, ki so jih pozneje usmrtili. Tiskovni predstavnik iraške vojske Kasim Al Musavi je povedal, da so fotografije pristne in prikazujejo dogodke v pokrajini Salahudin.

Na fotografijah naj bi bila skupina zajetih iraških vojakov iz oporišča v Tikritu, ki so jih skrajneži pozneje usmrtili. Po poročanju BBC-ja, ki se sklicuje na vire pri upornikih, ki pa ne pripadajo ISIS-u, naj bi bilo usmrčenih tisoč ljudi. Zajete pripadnike iraških varnostnih sil naj bi uporniki razdelili na pripadnike redne vojske, ki so jih izpustili, in na prostovoljce iz šiitskih milic ter elitne vladne "Zlate brigade".

Najvišji iraški šiitski klerik, veliki ajatola Ali Al Sistani, je prejšnji teden pozval k orožju šiite, ki so se odzvali v tisočih in se pridružili milicam. Uspehi vojske so se zgodili sočasno z napovedjo Irana, da je v okviru mednarodnega prava pripravljen pomagati v boju proti upornikom.

Iranski predsednik Hasan Rohani je v soboto dejal, da je Bagdadu ponudil pomoč, a zanikal, da je Iran v Irak, s katerim je bil sicer v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v osemletni vojni, poslal svoje enote. BBC kljub temu navaja, da je v Iraku že več kot 130 pripadnikov iranske revolucionarne garde, ki naj bi skrbeli za urjenje iraških sil.

V Bagdadu naj bi bil prav tako iranski general Kasem Sulejmani, ki naj bi organiziral Iranu zveste milice iraških šiitov. Iran je izrazil celo pripravljenost za sodelovanje z ZDA v boju proti sunitskim upornikom.

Ameriška letalonosilka v zalivu
ZDA so medtem v Perzijski zaliv napotile letalonosilko USS George H. W. Bush z več deset lovci in še nekaj manjših ladij. Ob tem pa iz Washingtona prihajajo opozorila, da bo ameriška pomoč v boju proti islamistom uspešna le, če bodo iraški voditelji sodelovali med sabo in pozabili na razlike. Predsednik Barack Obama vztraja, da v Irak ne bo poslal ameriških enot.

Nekdanji britanski premier Tony Blair, ki je Veliko Britanijo vodil med ameriško-britansko invazijo na Irak leta 2003, je za BBC dejal, da njihova invazija v Iraku ni kriva za nasilje, ki pretresa to državo. Tudi če leta 2003 ne bi zrušili Sadama Huseina, bi bile v državi še vedno "velike težave", je dejal.