Benediktsson je vlado, ki sta jo poleg njegove konservativne Neodvisne stranke sestavljali še sredinski Reformna stranka in stranka Svetla prihodnost, vodil devet mesecev, ko je Svetla prihodnost napovedala odhod. Za to se je odločila, potem ko so na dan prišli poskusi premierja, da prikrije, kako je skušal njegov oče doseči rehabilitacijo obsojenega pedofila.

335.000 prebivalcev otoka na skrajnem severu Evrope se je tako znašlo pred novimi predčasnimi volitvami, že četrtimi parlamentarnimi volitvami od finančnega zloma leta 2008, ko je bila Islandija na robu bankrota. Prejšnje, prav tako predčasne volitve, so potekale oktobra lani.

Pedofilski aferi so v tokratni predvolilni kampanji sledili še očitki o spornih finančnih poslih bogatega Benediktssona tik pred zlomom islandskega bančnega sistema, ki so škodili njegovi stranki, a očitno ne prehudo, saj se ji kljub temu nasmiha nova volilna zmaga. Po zelo izenačenem boju so namreč zadnje javnomnenjske raziskave konservativcem napovedale okoli 24 odstotkov glasov, njihovim najtesnejšim zasledovalcem, levičarskemu gibanju Zeleni z voditeljico Katrin Jakobsdottir, pa pet odstotnih točk manj.

Čas za levosredinsko vlado?
V 63-članski parlament althing naj bi se prebilo rekordnih osem strank, glede na razmerja moči pa je prav mogoče, da bo Islandija šele drugič po osamosvojitvi od Danske leta 1944 dobila levosredinsko vlado. Islandsko politiko sicer v zadnjih letih zaznamujeta predvsem velika nestabilnost in razklanost. Ljudje izgubljajo zaupanje v politične elite, krepijo se nove, protisistemske stranke.

Po drugi strani pa gre islandskemu gospodarstvu znova odlično, predvsem po zaslugi turističnega razmaha. Lani je imela država 7,2-odstotno rast, brezposelnost pa je padla na 2,5 odstotka.