Kot poroča BBC, je sirski zunanji minister Valid Al Mualem, ki se je v nedeljo v Damasku srečal z odposlancem ZN-a za Sirijo Staffanom de Misturo, načrt za premirje označil za kršitev državne suverenosti.

De Mistura je predlagal, naj vlada odobri avtonomijo in prizna lokalne oblasti v delu Alepa, ki je pod nadzorom upornikov, če bi se džihadisti umaknili iz mesta. Minister Mualem pa je dejal, da morajo biti vlade institucije spet vzpostavljene povsod po mestu. "Ni sprejemljivo pustiti okoli 275.000 naših ljudi za talce 6.000 ali 7.000 oboroženim ljudem. Ni je vlade na svetu, ki bi to sprejela," je dejal.

Vlada bo dosegla "pirovo zmago" v Alepu, če ne bo dosegla političnega dogovora z opozicijo, je dejal de Mistura, ki je prišel v Sirijo v času vse večje zaskrbljenosti glede prebivalcev v vzhodnem Alepu. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da so po zadnjih vladnih napadih ostali skoraj brez bolnišnic.

Žrtve tako na zahodu kot vzhodu mesta
Državna tiskovna agencija Sana je sicer poročala, da je bilo v napadu upornikov na šolo v zahodnem delu mesta, ki je pod nadzorom vlade, ubitih osem otrok in učitelj, ranjenih je najmanj 32 ljudi. Aktivisti z vzhoda mesta pa sporočajo, da je odvržen sod, napolnjen z razstrelivom, ubil šestčlansko družino. Tamkajšnji zdravniki so dejali, da so se žrtve zadušile, ker naj bi bila bomba napolnjena s plinom klor. Tega Sirski observatorij za človekove pravice, ki je o napadu poročal, napada s plinom sicer ni mogel potrditi.

Po tritedenskem moratoriju so se v torek obnovili napadi na uporniški del mesta, Sirski observatorij pa poroča, da so od takrat umrli najmanj 103 ljudje v tem delu mesta.

Obama pesimističen
Ameriški predsednik Barack Obama je v Limi, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje, je dejal, da bi lahko kaos v Sirij trajal "še kar nekaj časa". Kot je dejal na novinarski konferenci, ni optimističen glede bližnje prihodnosti v tej državi.

Obama je še dejal, da sta iranska in ruska podpora okrepili položaj sirskega predsednika Bašarja Al Asada in ga spodbudili pri zatiranju upornikov. Po besedah ameriškega predsednika bodo morale vse strani razmišljati drugače glede razmer v Siriji, da bi lahko končali vojno.

Kot poroča Reuters, je pod Obamo ameriška obveščevalna agencija Cia vodila oboroževalni program, prek katerega je oboroževala in urila t. i. zmerne upornike v sodelovanju z drugimi državami, tudi Turčijo, Savdsko Arabijo, Katarjem in Jordanijo. Obamov naslednik Donald Trump je nakazal spremembo politike podpiranja upornikov, saj naj bi se morali osredotočiti na spopad s t. i. Islamsko državo. Trump ni izključil niti sodelovanja z Rusijo.

Na obleganih območjih živi milijon Sircev
Medtem pa so Združeni narodi sporočili, da na obleganih območjih v Siriji živi skoraj en milijon Sircev, še pred pol leta jih je bilo manj kot pol milijona. "Civiliste so izolirali, sestradali, bombardirali, jim onemogočili dostop do zdravstvene in humanitarne pomoči ter jih s tem prisilili, da se predajo ali zbežijo," je dejal koordinator humanitarnih operacij Združenih narodov Stephan O'Brien.

Obama je sicer dejal, da se je dolgo mučil z vprašanjem posredovanja v Siriji, a da ZDA niso imele pravne osnove za vojaško akcijo v tej državi. Posredovanje v Siriji bi bila tako "strateška napaka".