Aktivisti zaradi imenovanja Terese Manning, o katerem je prvi poročal PoliticoPro, od Trumpa zahtevajo, da odločitev prekliče, češ da bi njegova izbira lahko ogrozila zvezni program, odgovoren za preprečevanje nenačrtovanih nosečnosti in posledično splavov.

Manningova bi morala nadzirati t. i. Title X, četrt milijarde dolarjev vreden zvezni program, ki zagotavlja kontracepcijska sredstva ženskam in moškim brez zavarovanja in z nizkimi dohodki, ter oblikuje politiko glede najstniških nosečnosti, načrtovanja družin in preprečevanja zanositev. Leta 2014 je Title X skoraj štirim milijonom socialno ogroženih žensk zagotovil kontracepcijo in svetovanje ter preprečil skoraj milijon nezaželenih nosečnosti in več kot 300.000 splavov.

Lisica, ki skrbi za kokošnjak
"Imenovanje Terese Manning je nesprejemljivo," je povedala Dawn Laguens, podpredsednica organizacije Planned Parenthood (Načrtovano starševstvo). "To je tako, kot da bi postavili lisico za varovanje kokošnjaka, ceno pa bodo plačale ženske z nizkimi dohodki. Trenutno imamo najnižji delež nezaželenih nosečnosti v 30 letih in rekordno nizek delež najstniških nosečnosti - vse zaradi dostopa do kontracepcije. Nekdo, ki propagira mite o kontracepciji in reprodukciji, ne bi smel biti na čelu ministrskega urada, odgovornega za načrtovanje družine."

Manningova na univerzi Georgea Masona predava pravne raziskave, predtem pa je delala za Nacionalni odbor za pravico do življenja (NRLC), skupino, ki se bojuje proti splavu, in za Svet za raziskovanje družin (FRC), skrajno konservativno lobistično skupino, znano po svojem gorečem nasprotovanju pravicam istospolno usmerjenih. Manningova je nekoč tožila univerzo v Iowi, ker je niso imenovali za profesorico, češ da jo je dekan diskriminiral zaradi njenih političnih stališč.

Sporna imenovanja
Kot navaja Guardian, je Manningova svoje sporne izjave o kontracepciji izrekla leta 2003, ko je promovirala knjigo o prihodnosti gibanja proti splavu. "Vedno odkimavam z glavo. Veste, načrtovanje družine je nekaj, kar se pripeti med možem in ženo in Bogom in v resnici ne vključuje zvezne vlade, še manj pa Združenih narodov, kjer stalno poslušamo o načrtovanju družine. Kaj imajo oni s tem?" je takrat za C-Span pojasnila svoje nazore glede te teme.

V intervjuju za NPR pa je trdila, da "kontracepcija ne deluje". "Njena učinkovitost je zelo nizka. Še posebej, ko pomislite na obdobje - veliko zagovornikov kontracepcije namreč hoče, da ženske že v adolescenci začno s kontracepcijo, ko so še izjemno plodne, nato pa ostanejo na njej po 10, 20, 30 let. Mišljenje, da bo kontracepcija vedno preprečevala spočetje otroka, je absurdno."

To sicer ni prvi Trumpov poseg v koncept varnega načrtovanja družine. Med drugim je podpisal zakonodajo, ki spodbuja posamezne zvezne države, da preusmerijo sredstva programa Title X, aprila je podpisal resolucijo 43, ki omogoča zveznim državam, da zavrnejo zvezna sredstva ustanovam, ki opravljajo splave, na čelo ministrstva za zdravje pa je postavil Toma Pricea, ki nasprotuje Obamovi uredbi, da zdravstveno zavarovanje krije tudi kontracepcijo.

Poleg tega je februarja za svetovalko za zdravje imenoval Katy Talento, ki meni, da jemanje kontracepcije pred nosečnostjo lahko vodi do splavov in neplodnosti, v petek pa je na čelo strategije za komuniciranje z javnostjo na zdravstvenem ministru postavil Charmaine Yoest, dolgoletno borko proti pravici do splava, ki zavrača tezo, da kontracepcija igra pomembno vlogo pri preprečevanju splavov.

Razrahljali pravila glede šolskih malic
Trumpova administracija pa tudi na drugih področjih ruši Obamovo politiko. Tako je Bela hiša zdaj razrahljala prehranske standarde za (zdrave) šolske malice, za katere je tako močno lobirala nekdanja prva dama ZDA Michelle Obama. Novi minister za kmetijstvo Sonny Perdue je tako začasno razveljavil zahtevani nižji delež soli v obrokih, razrahljal zahteve za polnozrnate izdelke in ponovno odobril osladkano mleko z okusom, poroča BBC.

Po podatkih ameriške vlade je sicer ena petina ameriških otrok občutno predebelih, v šolah pa se prehranjuje več kot 30 milijonov, večinoma revnejših otrok. Obamova administracija je leta 2010 sprejela zakonodajo za subvencioniranje šolskih malic, pod pogojem, da te ustrezajo določenim zdravstvenim standardom. Tako so morali obroki vsebovati manj kalorij, soli in nasičenih maščob, več pa sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov. Perdue meni, da so nekateri vidiki teh standardov "šli predaleč". "Če otroci hrane ne jedo in končuje v koših za smeti, se ne prehranjujejo, s tem pa se spodkopava celoten smisel programa," je povedal na osnovni šoli v Virginiji.

Strokovnjake za zdravje najbolj skrbi Perduejeva odločitev, da poveča delež soli v šolski prehrani. Omejitev je trenutno postavljena na 1.400 miligramov, kar je 75 odstotkov priporočenega dnevnega maksimuma soli, enega glavnih krivcev za visok krvni tlak in srčne kapi. Raziskava univerze Harvard je pokazala, da se je uživanje zelenjave med dijaki med letoma 2011 in 2012, ko je začela veljati Obamova zakonodaja, povečalo za 16 odstotkov, je pa res, da so dijaki kljub zakonodaji še naprej zavrgli 40 odstotkov sadja.