Robert Mugabe je prevzel oblast v Zimbabveju po gverilskem boju proti belim kolonialistom ob osamosvojitvi države od Velike Britanije leta 1980. Njegovo vladavino je zaznamovala vse večja avtoritarnost. Foto: Reuters
Robert Mugabe je prevzel oblast v Zimbabveju po gverilskem boju proti belim kolonialistom ob osamosvojitvi države od Velike Britanije leta 1980. Njegovo vladavino je zaznamovala vse večja avtoritarnost. Foto: Reuters
Robert Mugabe, Grace Mugabe
Mugabe z ženo Grace, za katero se je domnevalo, da ga bo nasledila na položaju. Ni znano, kje je zdaj. Foto: Reuters
Morgan Tsvangirai
Vodja zimbabvejske opozicije Morgan Tsvangirai je Mugabeja pozval k odstopu. Foto: Reuters

Ni znano, kje je predsednikova žena Grace Mugabe, ki naj bi ga nasledila na položaju. Po nekaterih navedbah naj bi pobegnila iz države, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Mediji so omenjali sosednjo Namibijo, ki pa je te navedbe že zanikala. Pred sredinim vojaškim udarom so se namreč krepile domneve, da se 52-letna Grace Mugabe pripravlja na prevzem položaja od svojega 93-letnega moža.

Ni napredka v pogajanjih
Kot poroča Reuters, je neimenovani obveščevalni vir dejal, da Mugabe noče odstopiti in da v pogajanjih med njim in generali posreduje katoliški duhovnik Fidelis Mukonori, tesen prijatelj Mugabejevih. A Mukonorijevo posredovanje ni prineslo veliko napredka.

Iz vladajoče stranke Zanu-PF so sporočili, da je za začasnega predsednika države postavljen nekdanji podpredsednik Emmerson Mnangagwa, ki ga je Mugabe prejšnji teden odstavil zaradi nelojalnosti. Poročilo zimbabvejske obveščevalne službe, v katero je imel vpogled Reuters, kaže, da je Mnangagwa z vojsko in opozicijo že leto dni pripravljal načrt z vizijo države po Mugabeju.

Tsvangirai: Odstopi v korist ljudi
V četrtek popoldne je Mugabeja k odstopu pozval tudi vodja zimbabvijske opozicije Morgan Tsvangirai z besedami, naj "odstopi v korist ljudi". Dodal je, da "podpira dejanje vojska, a država se mora vrniti k ustavni vladi".

Potem ko je vojska v sredo zasedla vsa ključna vladna poslopja in državno televizijo v prestolnici Harare, v četrtek na ulicah vlada napet mir. Ljudje hodijo po vsakodnevnih opravkih, čeprav pod budnim očesom vojakov in oklepnih vozil na strateških položajih.

Mugabe na oblasti 37 let
Mugabe je oblast v Zimbabveju prevzel ob njegovi osamosvojitvi od Velike Britanije leta 1980. Najprej je bil premier (1980–1987), ko so ta položaj ukinili, pa je bil predsednik. Njegovi 37-letni vladavini se očitajo zatiranje nasprotnikov, volilne prevare in gospodarski propad države. Čeprav je bil najstarejši državni voditelj na svetu, Mugabe ni imel namena odstopiti.

Rojen je bil leta 1924 severovzhodno od Salisburyja (danes Harare) v tedanji Rodeziji. Kot piše Al Džazira, je nekdanji učitelj v šoli s sedmimi univerzitetnimi diplomami postal znan po krvavem gverilskem boju proti belim kolonialistom, ki so ga za 10 let zaprli zaradi "subverzivnega govora" leta 1964.

Širil socialne storitve in zatiral opozicijo
V zgodnjih leta vladanja je Mugabe širil socialne storitve, gradil šole in bolnišnice. Obenem je brutalno zatiral politično opozicijo, ki jo je vodil preminuli nacionalist Joshua Nkomo. Glede na podatke Katoliške komisije za pravičnost in mir je umrlo več kot 20.000 ljudi.

Po letu 1987 je zmagal na več spornih volitvah, za katere kritiki pravijo, da so bile prirejene. Leta 2008 je izgubil proti Morganu Tsvangiraiju, ki je bil premier do leta 2013, ko so položaj spet ukinili. Sledilo je nasilje, v katerem naj bi umrlo več kot 200 ljudi.

Mugabejevi podporniki pravijo, da predsednik zagovarja revne, njegovi kritiki pa opozarjajo na njegovo vse večjo avtoritarnost.

Zimbabve je bil nekoč ena najbogatejših afriških držav, pod Mugabejevo vladavino pa se je znašel v hudi gospodarski krizi.

Zemljiška reforma: dosežek ali neuspeh?
Mugabe je opolnomočil temnopolte Zimbabvejce. S svojimi soborci je neodvisnost države izboril predvsem na temelju zahtev po ponovnem prevzemu zemlje od belske manjšine. Eden njegovih največjih dosežkov, ki pa je bil po mnenju nekaterih neuspeh, je bila zemljiška reforma, ki naj bi pomenila začetek propada države.

Na prehodu v 21. stoletje so vojni veterani nasilno prevzemali zemljo. Na tisoče belih kmetov je bilo pregnanih. Številni prebivalci so menili, da mora temnopolta večina nekako prevzeti zemljo. Okoli 75.000 hektarjev obdelovalne zemlje je bila namreč v lasti belih kmetov, ki pa so predstavljali le 1,5 odstotka prebivalstva.