Predlog resolucije zahteva "popolno sodelovanje s preiskavo" napada v sirskem mestu Kan Šejkun, ki je v rokah upornikov, je na družbenem omrežju Twitter sporočil britanski veleposlanik pri ZN-u Matthew Rycroft.

VS je prejšnji teden sicer razpravljal o treh različnih osnutkih resolucije, a ni dosegel soglasja o tem, kako bi nadaljevali, niti glasoval o nobenem izmed osnutkov. Francija, Velika Britanija in ZDA v takrat predstavljenem osnutku zahtevajo strogo preiskavo dogodka, Sirija pa naj priskrbi informacije o svojih vojaških operacijah. Predlagateljice osnutka resolucije sicer vedo, da bo Rusija na predlog verjetno dala veto. Neimenovani visoki diplomat Varnostnega sveta je dejal, da pričakuje, da bodo o osnutku glasovali v prihodnjih dneh.

Tako Washington kot London in Pariz so za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 87 civilistov, obtožile režim Bašarja Al Asada. "Zelo pomembno je, da pride do popolne preiskave, tako da vsi vedo, tako da ves svet ve, kako je prišlo do groznega kemičnega napada in od kod," je dodal francoski veleposlanik pri ZN-u Francois Delattre.

Putin: Zahtevamo objektivno preiskavo
Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin zahteval, da organizacija za prepoved kemičnega orožja objektivno preišče incident. Rusija se sicer ne strinja s tezo, da je kemično orožje uporabil Asad. Rusko obrambno ministrstvo je tako sporočilo, da ima informacije, da so uporniki skladiščili "strupene snovi" v okolici mesta Kan Šejkun ter da so rakete v letalskem napadu pretekli teden zadele ta skladišča. Tako naj sploh ne bi šlo za kemični napad.

Putin je še dejal, da v Siriji pripravljajo nove "provokacije" s kemičnim orožjem, ki bi jih podtaknili Asadu. "Imamo informacije različnih virov, da takšne provokacije - ne morem jih imenovati drugače - pripravljajo na drugih območjih v Siriji, med drugim na južnih obronkih Damaska, kjer ponovno načrtujejo odvreči neke vrste snov in za to obtožiti sirski režim," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal Putin.

Ruski predsednik je še dejal, da ameriški napad v Siriji spominja na napad na Irak leta 2003, ki je po njegovih besedah vodil v "uničenje države", porast teroristične grožnje in pojav t. i. Islamske države.

G7: Asad nima prihodnosti v Siriji
Na vrhu zunanjih ministrov članic skupine G7 v Lucci na severu Italije so se udeleženci po besedah francoskega zunanjega ministra Jean-Marca Ayraulta strinjali, da v Siriji z Bašarjem Al Asadom na oblasti ni mogoča mirna prihodnost.

Ayrault je bil kritičen do Rusije. "To ni agresiven nastop do Rusije, ampak bolje rečeno podajanje roke z jasnimi namerami," je dejal. Po njegovih besedah imajo v Moskvi zdaj možnost, da zagrabijo priložnost in se oddaljijo od strahot Asadovega režima.

Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je Rusijo pozval, da mora zavzeti strogo stališče v sirski vojni. Po njegovem mnenju se mora Moskva odločiti, ali želi sodelovati z ZDA in njenimi zavezniki ali pa s sirskim režimom, Iranom in šiitsko skupino Hezbolah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tudi v Washingtonu tako kot v Parizu zagovarjajo prihodnost Sirije brez Asada. "Upamo, da Bašar Al Asad ne bo del prihodnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Tillerson.

Kot je še dejal ameriški zunanji minister, se ZDA v Siriji in Iraku še vedno bojujejo predvsem proti teroristični skupini Islamska država (IS), a da ob novih dogodkih presojajo svoje strateške možnosti in priložnosti, da zmanjšajo količino nasilja v Siriji.

Nestrinjanje glede dodatnih sankcij
Kot je dejal italijanski zunanji minister Angelino Alfano, pa ministri G7 niso dosegli soglasja glede britanskega predloga, da bi uvedli dodatne sankcije proti Siriji in Rusiji. "Trenutno še ni soglasja glede novih sankcij kot učinkovitega orodja, da se doseže cilj, ki smo si ga zastavili," je dejal. Po njegovem mnenju Rusije ne bi smeli "potisniti v kot", ampak je treba vzdrževati dialog, saj ima Rusija velik vpliv na sirskega predsednika.

Srečanju zunanjih ministrov članic skupine G7 - ZDA, Italije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Japonske in Kanade - so se pridružili tudi predstavniki Evropske unije in zunanji ministri Savdske Arabije, Turčije, Jordanije, Katarja in Združenih arabskih emiratov. Tema pogovorov je bila predvsem sirska vojna.

ZDA so prejšnji teden prvič po izbruhu vojne v Siriji neposredno napadle sile predsednika Asada. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč ukazal bombardiranje sirskega vojaškega letališča po napadu, v katerem je bilo uporabljeno kemično orožje in za katerega je Washington okrivil sirsko vlado. V ponedeljek je Bela hiša zagrozila, da bo znova napadla, če bo Asadov režim, kot so sporočili, spet uporabil kemično orožje.

Ameriške napade sta glavna zaveznika Sirije Rusija in Iran že obtožila za neodgovorne in nasprotujoče si, v Moskvi in Teheranu pa so poudarili, da ZDA niso imele mednarodnopravne podlage za napad.

Tillerson: Zakaj naj Američane zanima Ukrajina?
Ayrault je še dejal, da je Tillerson svoje evropske kolege vprašal, zakaj naj bi ameriške davkoplačevalce zanimal konflikt v Ukrajini, poroča Reuters. Francoski minister je po lastnih besedah odgovoril, da je v interesu ameriških davkoplačevalcev, da je Evropa varna in politično ter gospodarsko močna.

Zahod je proti Rusiji leta 2014 uvedel sankcije zaradi pripojitve ukrajinskega polotoka Krim in podpore proruskim upornikov na vzhodu Ukrajine. V konfliktu v tej državi je umrlo že več kot 10.000 ljudi. Ukrajina in zveza Nato Rusijo obtožujeta podpore separatistov z enotami in orožjem, kar Moskva zanika.

Trumpova administracija je po poročanju Reutersa nakazala, da bo morda manj angažirana na mednarodnem področju in da je svojim zaveznicam sporočila, da bo na prvo mesto postavljala lastne interese.

Ministri tudi o Severni Koreji, Libiji ...
Na dnevnem redu srečanja zunanjih ministrov G7 so bili poleg Sirije in Ukrajine tudi jedrski program Severne Koreje in ameriška odločitev, da do Korejskega polotoka pošlje vojne ladje, Libija, teroristične grožnje in migracije. Srečanje zunanjih ministrov služi pripravam na vrh G7, ki bo prihodnji mesec v Taormini na Siciliji in naj bi se ga prvič udeležil tudi Trump.