Ekološki boj proti škodljivcem na vrtu
Listne uši V boju proti listnim ušem se najbolje izkažejo sivka, šetraj in kapucinke. Sadna drevesa zaščitimo pred listnimi ušmi tako, da pod njimi zasadimo kapucinke.
Naravni pristopi k uničevanju škodljivcev
Objavljeno: 1. maj 2014 ob 06:28,
zadnji poseg: 1. maj 2014 ob 08:06
Ljubljana - MMC RTV SLO

Polži na vrtovih predstavljajo veliko nadlogo, saj ni dovolj naravnih uničevalcev, kot so jež, slepec, kuščarji in žabe. Foto: Reuters
Vsakdo si želi imeti na vrtu zdravo zelenjavo, a takšno podobo običajno skazijo različni škodljivci, kot so polži, listne uši, mravlje, bramor, miši … Foto: MMC RTV SLO
Čeprav so mravlje dobrodošle na vrtovih, saj uničujejo številne rastlinske škodljivce, pa pogosto zanesejo listne uši na rastline. Foto: Reuters

Vsakdo si želi imeti na vrtu zdravo zelenjavo, a takšno podobo običajno skazijo različni škodljivci, kot so polži, listne uši, mravlje, bramor, miši …

Pred njimi se lahko ubranimo z uporabo različnih kemičnih sredstev ali pa zaščitimo svojo kulturo na naraven način, kot so to delali že naši predniki – z rastlinami, ki preprečujejo razvoj zajedavcev.

Polži
Polži na vrtovih predstavljajo veliko nadlogo, saj ni dovolj naravnih uničevalcev, kot so jež, slepec, kuščarji in žabe. Zadnje lahko naselimo, če imamo dovolj velik vrt. Tudi za vrsto indijske race je vrt, poln polžev, pravi raj, saj se z njimi hrani. Uničevanja polžev se lahko lotimo tudi lastnoročno. Pobiramo jih zjutraj in zvečer ter jih v loncu poparimo. Ohlajen poparek je polžem zelo neprijeten, zato z njim poškropimo mlade ogrožene rastline kumar, bučk, sončnic, žametnic, dalij, solat itd. Poginule živali damo na kompost. Polže odvračamo tudi tako, da na kritičnih mestih sejemo ali sadimo rastline, katerih vonj jim je odvraten. Mednje sodijo gorčica, česen, čebula, kapucinke, žajbelj in timijan. Vrste gorčice se dobro obnesejo spomladi med mlado zelenjavo. Večjo gorčico samo spodrežemo in pustimo ležati na tleh.

Listne uši
V boju proti listnim ušem se najbolje izkažejo sivka, šetraj in kapucinke. Sadna drevesa zaščitimo pred listnimi ušmi tako, da pod njimi zasadimo kapucinke. Te zelenkaste žuželke se raje naselijo nanje, kot da bi srkale sok drevesnih listov. Če nam cvetočo podobo vrtnic kazijo uši, jih zjutraj speremo z rastline s curkom vode. Sivka, ki raste v neposredni bližini vrtnic, pa še dodatno zmanjšuje številnost uši. Fižol obvarujemo pred žuželčjim škodljivcem s setvijo šetraja. Kadar se listne uši namnožijo v večjih razsežnostih, si pomagamo s škropivom iz kopriv, kar velja za vse rastline in za vse vrste listnih uši. Če eno škropljenje ne zadostuje, čez nekaj dni postopek ponovimo.

Mravlje
Čeprav so mravlje dobrodošle na vrtovih, saj uničujejo številne rastlinske škodljivce, pa pogosto zanesejo listne uši na rastline. S sladkimi izločki teh svojih 'prijateljic' se mravlje hranijo. Tam, kjer so v vrtu nadležne, jih preženemo s sivko, poprovo meto ali motovilcem. Mravlje pobegnejo tudi pred vonjem paradižnikovih listov ali krebuljice. Izdelamo lahko 'sladko' past za mravlje iz čiste gobe, na katero potresemo sladkor, in mravlje se bodo hitro vselile vanjo. Gobo zatem vržemo v krop.

Bramor
Ne da bi posegli po kemičnih sredstvih, lahko uničimo bramorja, če v njegove rove, ki so tik pod površino, zlijemo malo jedilnega olja, pomešanega z vodo. Še bolje je, če vztrajnega jedca korenin in gomoljev zatremo v kali – odstranimo podmladek. V juniju se v luknji pod zemljo iz od 200 do 300 jajčec izleže naraščaj, ki ga najdemo, če sledimo rovu. Pokapljamo ga z jedilnim oljem, nato pa zalijemo gnezdo z vodo. Bramorje, ki lezejo ponoči po zemlji, ujamemo v prazne cvetlične lončke, ki smo jih do roba zakopali v zemljo na sumljivih mestih.

Voluhar, miš
Voluhar in miš se zlepa ne bosta odrekla koreninam sadnega drevja, zelenjave in okrasnih rastlin, zato je treba ukrepati. Okrog sadnih drevesc zakopljemo zdrobljeno steklo in tako zavarujemo korenine pred glodanjem. Do vratu zakopane steklenice, ki prazne v vetru tulijo, preženejo neljube goste z vrta, saj jih hrup tulečih steklenic moti. Za zaščito vrtnin pred malimi glodavci je priporočljiva saditev česna in volčjega mlečka, ki se jima zaradi neprijetnega vonja izogibajo zlasti miši. Umikajo se tudi vonju po cipresi in orehu, zato je smotrno v mišje luknje vtakniti cipresove vejice ali orehovo listje.

Koloradski hrošč
Koloradski hrošč je zvest škodljivec na krompirju, saj ga zaradi njegove odpornosti na večino najbolj razširjenih insekticidov pogosto neuspešno zatiramo. Naravni pristop k obrambi pred oranžno rumenim hroščem je ta, da pobiramo njegove ličinke s krompirjevih listov, lahko pa krompirjeve grede zaščitimo tako, da ob koncih zasadimo nekaj korenin hrena. Hrenov vonj hrošče odvrača, krompir pa dobi v soseščini hrena boljši okus.

Kapusov belin
Kapusov belin je nadvse očarljiv belokrilni metulj s črnimi lisami, medtem ko njegove gosenice niso ravno zaželene na naših vrtovih, saj objedajo liste kapusnic (redkev, repa, koleraba, zelje, ohrovt, rukola itd.). Odlaganje številnih jajčec kapusovega belina na zeljnate rastline lahko preprečimo z razpeto gosto mrežo ali s polaganjem praprotnih listov na rastline. Pri odvračanju belina so se obnesle tudi mešane kulture s paradižnikom, zeleno, žajbljem, koprom, timijanom, rožmariom in poprovo meto. Rastline zaščitimo tudi s škropivom iz pelina. Pobiranje jajčec in gosenic je nadvse slastna naloga sinic, ki jih poskušamo zadržati v bližini zelenjavnih gred z zimskim krmljenjem.

Bolhač
Bolhač je hrošč, ki spomladi ogrize liste rdeče redkvice, bele redkve in zelja. Preženemo ga, če se omenjenim kapusnicam pridružita solata in špinača. Naval bolhačev preprečimo s tem, da skrbimo za rahlo, stalno pokrito in vlažno zemljo. Tudi večkratno škropljenje s pelinovim pripravkom in potresanje tobakovega prahu pomagata.

Korenjeva muha
Korenjevo muho odvračajo ob korenju zasajene vrste čebule, česna, pora in žajbelj. Poškodovano korenje takoj odstranimo z grede. V prihodnjem letu zasadimo na to mesto čebulo, česen ali por.

Simona Buh

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.